Serija vsako leto predstavi šest izbranih umetnin iz različnih ustvarjalnih strok in obdobij. Nov niz oddaj je na ogled ob nedeljah okoli 21.50 na 1. programu TV Slovenija in prva na vrsti bo prav romarska cerkev Marije Zavetnice na Ptujski gori, naslednja oddaja pa se bo vrnila v 6. stoletje in predstavila zlatarske dragocenosti iz Karnija.
Če so bili v srednjem veku umetniki pretežno zaviti v anonimnost, je gotika tisti čas, ko so slikarji, kiparji in arhitekti dobili imena. Eno izmed najbolj cenjenih arhitekturnih in kiparskih družin so bili Parlerji, navzočnost kroga njihovih naslednikov pa prepoznamo tudi pri nas. Češko smer so parlerjansko šolani mojstri prinesli k nam, poleg Hajdine tudi na ptujskogorski oltarni in arhitekturni plastiki.
Obok po vzoru praškega sv. Vida
Cerkev je najkakovostnejši spomenik viteške gotike pri nas. Za zidavo so se zavzeli člani vseh pomembnejših plemiških rodbin iz Spodnje Štajerske. Najznamenitejši je relief Marije Zavetnice, ki je pod svoj plašč sprejela pripadnike vseh stanov. Manj znano pa je, da obokanje v glavni ladji sledi velikemu vzoru, stolnici sv. Vida v Pragi. Tudi dinamične listne grbine in groteskni obrazi niso po naključju enako kakovostni kiparski dosežki kot na Češkem. To je bil čas, ko je naš prostor doživel svoj umetniški višek, sem pa so se stekali različni vplivi in prihajali mojstri, ki so se šolali v najbolj zasedenih delavnicah glavnih umetniških središč.
Miniaturke Pogled na … od leta 2004 nastajajo po zamisli Nataše Golob, ki je tudi soscenaristka serije, dokončno podobo je dal oddajam režiser Primož Meško, prav tako soscenarist. Avtor strokovnega besedila o Ptujski gori pa je bil soscenarist Samo Štefanc.

Čas, ko so izredno cenili kovače
Po Ptujski gori se bomo odpravili proti skalnatemu pomolu nad sotočjem Save in Kokre, kjer je v času preseljevanja ljudstev v 6. stoletju živelo mesto Karnij. Sledi tistih časov so bogate arheološke najdbe, na ledini Lajh pa so odkrili več kot 700 grobov. Najdbe zgovorno razkrivajo navade in ureditev skupnosti, govorijo pa tudi o njihovih mojstrih. Takrat so posebej cenili kovače, ki so jim dali odlično orožje, in zlatarje, ki so ustvarjali dragocenosti, predvsem nakit. Izdelovali so ga v zahtevnih tehnikah granulacije in filigrana, posebno radi pa so vstavljali drage kamne, tenko brušene almandine, ki se še danes čarobno bleščijo. Avtor strokovnega besedila in scenarist je Timotej Knific.
Preostale štiri oddaje Pogled na …, ki bodo na sporedu junija, bodo predstavile čarobnost rokokojskih okraskov, kakršne so figurine Kitajčkov, cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, odstrle tragično sporočilo slike Na ruševinah Toneta Kralja in s Kregarjevo sliko Fantazija na terasi predstavile v nadrealistično senzibilnost.
Očarljiva baročna arhitektura in razočaranje Toneta Kralja
V gornjegrajsko katedralo Sv. Mohorja in Fortunata, ki ima sicer še srednjeveške zametke, nato pa so jo v času baroka prenovili, se bomo odpravili prihodnjo nedeljo, 3. junija. Arhitekt Matija Perski je narisal načrte za veličastno katedralno stavbo, ki v notranjosti preseneti z očarljivim prelivanjem stavbnih členov in bogato opremo. Ohranil se je imeniten kulisni Božji grob, izgubilo pa se je veliko drugega, med drugim sijajna škofovska rezidenca. O nekdanji imenitnosti pričajo tudi knjige, redki renesančni tiski. Avtorica strokovnega besedila in soscenaristka je Anka Aškerc.

Še isti dan bomo nato preskočili nekaj stoletij in spoznali eno izmed slik Toneta Kralja. V obdobju po prvi svetovni vojni je naslikal delo Na ruševinah, alegorijo žalostnega spoznanja, da kljub obljubam zmagovite antante Slovencem ni bilo dano združiti svoja ozemlja v svobodno domovino. Skupaj z drugimi slikami je Tone Kralj pokazal bridkost, ki je ob tem prevzemala intelektualce. Avtor strokovnega besedila in soscenarist je Andrej Smrekar.

Kregarjeva Fantazija na terasi in baročne figurine Kitajcev
Nedeljo zatem, 10. junija, se bomo prestavili še nekaj let naprej. Leta 1936 je slovensko javnost z nadrealizmom prvič spoznala Kregarjeva slika Fantazija na terasi. Čeprav je osnovna misel skorajda tradicionalna, saj gre za slikarja pri delu, so vključene podobe spodbudile tudi razmišljanje o ranjenosti časa, o vojni in apokalipsi. Pradavni in prvinski elementi so povezali preteklost in sedanjost, vendar je slika predvsem umetnikovo raziskovanje, do kod seže domišljija. Avtor strokovnega besedila in soscenarist je Tomaž Brejc.
Letošnjo serijo bo sklenil pogled na figurine Kitajcev, ki jih hranijo v Narodnem muzeju. Približale bodo čarobni svet Daljnega vzhoda, kakor ga je doživljal čas baroka. Ljudje, pokrajine, eksotično rastlinje in živali so bili simboli skrivnostnih prostranstev, ki so jih v evropske domove prinašali upodobitve in predmeti. Takšni moderni predmeti so bili znamenje prestiža. Porcelanske manufakture pa so ustregle tudi z izdelovanjem kipcev - meissenski porcelan je bil cenjen in sredi 18. stoletja so za slovesno okrašene mize izdelali velike kompozicije iz porcelanskih figur. Iz takega sklopa so tudi štiri figurice Kitajcev, delo Franza Antona Bustellija, ki sodijo med najboljše stvaritve svoje vrste. Avtorica strokovnega besedila je Mateja Kos.