Festival pripravljajo v podporo "družbeni transformaciji, ki jo izvajajo revolucionarke v Rožavi, v podporo bojem, ki jih bije prebivalstvo Sirije in Rožave". Foto: EPA

Dve od izvedb se odvijata tudi v Sloveniji, in sicer v prostorih ljubljanske Nove Pošte in v mariborski Pekarni Magdalenske mreže. Festival so odprli s predstavitvenim videom filmskih komun Rožave ter intervjujem z organizatorko RIFF-a. Skupno bodo nocoj prikazali osemnajst kratkih filmov.

Slovenski del festivala poteka "v jugoslovenski navezi", so sporočili organizatorji, kolektiv Rožava kliče!, ki pripravlja dogajanje skupaj z Masko, Slovenskim mladinskim gledališčem (SMG), Novo Pošto, Pekarno Magdalenske mreže in Iniciativo Mestni zbor. V prostoru nekdanje Jugoslavije se bo festival zgodil še v Banjaluki, Skopju, Beogradu, Sarajevu, Pulju in Zenici. Sicer pa so se pobudi pridružili po vsem svetu, med drugim v Parizu, Berlinu in Los Angelesu.

V prostoru nekdanje Jugoslavije bo festival potekal v Ljubljani, Mariboru, Banjaluki, Skopju, Beogradu, Sarajevu, Pulju in Zenici. Foto: Rožavski filmski festival

V spomin na nesrečo v mestu Amuda
Dogodek pripravljajo v podporo "družbeni transformaciji, ki jo izvajajo revolucionarke v Rožavi, v podporo prebivalstvu, ki ga napada Turčija s svojimi džihadističnimi skupinami, v podporo bojem, ki jih bije prebivalstvo Sirije in Rožave."

Prvi festivalski dan je tradicionalno 13. november, v spomin na nesrečo v mestu Amuda, kjer je na današnji dan leta 1960 v požaru zgorela lokalna kinodvorana, so zapisali na strani oslobodjenje.ba.

Zgodbe kulturne suverenosti
Letošnja tema prikazanih filmov so zgodbe kulturne suverenosti. Navdihnjeni so z mozaikom kultur, ki sobivajo na območju severne in vzhodne Sirije. Po besedah organizatorjev gre za sprejemanje pravice ljudstev, da živijo s svojo kulturo, in za nasprotovanje vsem oblikam dominacije: "kolonializmu, centralizmu, nacionalizmu, militarizmu ali patriarhatu, pa naj bo nasilen, subtilen ali neviden, z željo po njihovi refleksiji".

Filmske komune v Rožavi so od leta 2015 "kljub vojni, embargu in pomanjkanju" organizirale filmski festival, da bi skozenj demokratizirale umetnost in rekonstruirale družbo v regiji. Skozi festivalske dogodke so delovali v smeri reapropriacije podobe, zgodovine, jezika in kultur prebivalk regije s poudarkom na izobraževanju, produkciji filma ter projekcijami, so še zapisali organizatorji.