Matevž Luzar je predlani posnel televizijsko kriminalno komedijo Dekleta ne jočejo. Tudi Orkester ostaja v vodah
Matevž Luzar je predlani posnel televizijsko kriminalno komedijo Dekleta ne jočejo. Tudi Orkester ostaja v vodah "komedije preobratov". Foto: Marko Hutter
Na nivoju Evrope je Slovenija v zadnjih petih letih dosegla drugo največjo negativno rast državne podpore filmskemu in avdiovizualnemu področju v Evropi: za nami je le še Ciper.
Na ravni Evrope je Slovenija v zadnjih petih letih dosegla drugi največji padec državne podpore filmskemu in avdiovizualnemu področju v Evropi: pred nami je le še Ciper. Foto: BoBo
Koyaa
Slovenska animirana serija Koyaa, ki se je izkazala za festivalsko uspešnico, bo dobila finančno podporo za nova nadaljevanja. Foto: Televizija Slovenija
Andrej Košak
Andrej Košak se je v zgodovino slovenskega filma vpisal predvsem s prvencem Outsider. Po nekajletnem premoru po Stanju šoka se vrača z novim celovečercem. Foto: Črt Lipej

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Nataša Bučar, je SFC za filmsko in avdiovizualno ustvarjanje v letu 2016 namenil nekaj manj kot štiri milijone evrov. Od tega je 94 odstotkov namenil produkciji, šest pa filmski vzgoji, podpori festivalov in razvoju stroke.

Igrani celovečerci, ki jim bo SFC v okviru programa za leto 2016 namenil sofinanciranje v skupni vrednosti 1,745.000 evrov, so družinska drama Polsestra Damjana Kozoleta, drama o odraščanju Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka, film ceste in komedija preobratov Orkester v režiji Matevža Luzarja ter politična triler-kriminalka Vsi proti vsem Andreja Košaka.

Siniša Gačič v rajonu camorre, Šterk v vrstah JLA
Podpora v skupni višini 182.000 evrov bo namenjena naslednjim celovečernim dokumentarnim projektom: Vlado o življenju in delu Vlada Kreslina v režiji Mirana Zupaniča; Septembrska klasa o generaciji vojaških nabornikov nekdanje JLA, ki je bila ujeta v okoliščine razpada Jugoslavije Igorja Šterka; portretu telesne čuvajke vodje znamenitega camorrističnega klana Perelli iz južne Italije z naslovom Nikita Siniše Gačiča ter iOtoku v režiji Mihe Čelarja - dokumentarnemu projektu o preostalih prebivalcih otoka Biševo, ki ga razkriva pisatelj Mate Dolenc.

Nove sile prihajajo na prvi tir
Podpore v skupni vrednosti 320.000 evrov bosta deležna dva prvenca - celovečerni dokumentarec Krvno maščevanje scenaristke in režiserke Marije Zidar ter celovečerni igrani film Posledice v režiji Darka Štanteta, ki bo po besedah Nataše Bučar prinesel izviren in svež pogled na mladinsko prestopništvo na Slovenskem.

SFC bo v sklopu programa za 2016 podprl še kratke igrane filme režiserjev Olma Omerzuja (Soba ob jezeru), Mitje Lična (Raj), Barbare Zemljič (En jajček) in Slobodana Maksimoviča (Tako malo je treba) ter kratki dokumentarec Matjaža Žbontarja (Rojen za umret). Podpore bo deležnih tudi pet animiranih projektov, tri epizode o Koyi Kolje Sakside ter projekta Grege Mastnaka in Nejca Sajeta.

SFC bo pripravil tudi več retrospektiv in predstavitev novejšega slovenskega filma v tujini, med katerimi bo po besedah Nataše Bučar najpomembnejša na junijskem Transilvanija film festival v Romuniji. 20. Festival slovenskega filma bo pod novim vodstvom Jelke Stergel v Portorožu potekal od 12. do 16. septembra.

Slovenske klasike na BluRayu
Da bi pripomogli k ohranjanju kulturne dediščine ter pomembna dela slovenske filmske zgodovine naredili dostopnejša, so se lotili tudi izdajanja zbirke SI-FI Klasika. Kot prva bo v njej 10. aprila, ob prvem mednarodnem simpoziju o restavriranju filmske dediščine, na BluRayu izšla restavrirana verzija Doline miru Franceta Štiglica.

Simpozij, ki bo potekal 11. in 12. aprila, bo po besedah tajnika Združenja filmskih snemalcev Slovenije Simona Tanška zajel zelo raznolike teme, od čisto tehničnih pa do etičnih in moralnih vprašanj.

Filmu odškrtnemo skoraj največ denarja v nekdanji Jugoslaviji
Direktorica SFC-ja je opozorila tudi na produkcijske pogoje, v katerih nastaja slovenski film. Kot je povedala, je Slovenija z višino sredstev, ki jih namenja za film in avdiovizualno ustvarjanje, med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami pristala skoraj na repu, za nami je le še Kosovo, pa čeprav je po bruto domačem proizvodu med temi državami na prvem mestu.

Poleg tega Evropski avdiovizualni observatorij za področje avdiovizualne umetnosti v zadnji objavi, ki se nanaša na leto 2016, ugotavlja, da je na ravni Evrope Slovenija v zadnjih petih letih dosegla drugo največjo negativno rast državne podpore filmskemu in avdiovizualnemu področju v Evropi, za nami je le še Ciper, je povedala Nataša Bučar. Dodala je, da ima Slovenija tudi enega najnižjih povprečnih proračunov za celovečerni igrani film v Evropi, v zadnjih letih je to 600.000 evrov.