Film Srečno, Kekec! je posnet po pripovedki Kekec na hudi poti Josipa Vandota iz leta 1922. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center
Film Srečno, Kekec! je posnet po pripovedki Kekec na hudi poti Josipa Vandota iz leta 1922. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center

Slavnostna obletnica filma pod naslovom Kaj, kdo in kje? se začne ob 16. uri. Pogovor z Velemirjem Gjurinom (Kekec), Blanko Kos (Mojca) in Martinom Melejem (Rožle) bo vodil Jure Longyka.

Letošnjemu 60. jubileju nastanka filma je posvečena spletna strana kekec-60.si.

Film Srečno, Kekec! je leta 1963 režiral Jože Gale po literarni predlogi Josipa Vandota in za film prirejenem scenariju Ivana Ribiča. Večino filma so posneli v Trenti, Logu pod Mangartom in drugih krajih znotraj občine Bovec, notranje prizore pa so posneli v Ljubljani na Letališki ulici, kjer je danes BTC. V tem nepozabnem filmu so poleg omenjenih med drugim igrali še Bert Sotlar (oče), Stane Sever (starec) in Ruša Bojc (Pehta). Za kostume je poskrbela Marlenka Stupica, direktor fotografije je bil Ivan Marinček.

Ob 30. obletnici nastanka filma je Kekčevo domačijo, ki je bila v slabem stanju, kupil Mitja Lo Duca in jo pozneje obnovil s posluhom do kulturne in stavbne dediščine. Domačijo, ki velja za nekakšen "spomenik filmu, bi lahko poimenovali tudi Kekčev muzej".

V filmu Srečno, Kekec gresta Kekec in Rožle za pastirja h kmetu, ki ima slepo hčer njunih let Mojco ... Trojica se skupaj odpravi k mitični gorski “baburi” Pehti, saj ima ta zdravilo za oči, ki bi Mojci povrnilo vid.Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center
V filmu Srečno, Kekec gresta Kekec in Rožle za pastirja h kmetu, ki ima slepo hčer njunih let Mojco ... Trojica se skupaj odpravi k mitični gorski “baburi” Pehti, saj ima ta zdravilo za oči, ki bi Mojci povrnilo vid.Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center

Kekec, mladinski literarni junak pisatelja Josipa Vandota, se je prvič pojavil v pripovedki Kekec na hudi poti, ki je izhajala kot priloga mladinskega lista Zvonček. Vandot ga je obudil v še dveh pripovedkah, in sicer Kekec na volčji sledi ter Kekec nad samotnim breznom, ki sta prav tako izhajali v Zvončku v letih 1922 in 1924.

Srečno, Kekec!, posnet po planinski pripovedki Kekec na volčji sledi, je drugi film iz Galetove filmske trilogije oziroma filmske franšize o Kekcu – in edini, v katerem je mogoče videti tudi Pehto. Pred njim je bil leta 1951 posnet Kekec z Matijo Barlom v glavni vlogi, leta 1968 pa so posneli še Kekčeve ukane z Zlatkom Krasničem v vlogi glavnega protagonista.

Današnjemu popoldanskemu pogovoru s trojico glavnih igralcev bo sledil koncert Gala in Severe Gjurin, tako rekoč sina in hčere "Kekca" Velemirja Gjurina. Nastopila bosta z Galovo koncertno zasedbo in simfoniki Cantabile pod taktirko Marjana Grdadolnika. Slišati bo mogoče tudi priredbe glasbenih del, ki jih je za film zložil Marjan Vodopivec. Za znameniti Kekčevo in Mojčino pesem kot tudi za nekaj drugih je besedilo napisal Kajetan Kovič. Posebna gosta dogodka bosta pevka Nuška Drašček in Robi Ivačič na orglicah.

Ilustracija, ki jo je ob 60. jubileju filma ustvaril Martin Mele. Foto: kekec-60.si
Ilustracija, ki jo je ob 60. jubileju filma ustvaril Martin Mele. Foto: kekec-60.si

Na Radiu Slovenija so ob jubileju gostili osrednjo igralsko trojico, ki se vseh 60 let v vmesnem času praktično ni srečala. Gjurin, ki je pri starosti 11 let upodobil Kekca, je povedal, da je sicer bil to že njegov šesti film in da je bil precej presenečen, da je bilo kar okoli 2000 kandidatov za naslovno vlogo filma Srečno, Kekec! Blanko Kos je na avdicijo prijavila teta, ki je brez vednosti njenih staršev na Viba film poslala njeno sliko, ko je v medijih zasledila, da iščejo deklico, ki bo upodobila svetlolaso Mojco. Kot je povedala v pogovoru, so v zadnjem krogu izbora dekleta dobila nalogo, da gredo "skozi sobo in se pretvarjajo, da so slepe". Očitno je nalogo najbolje opravila, saj je dobila vlogo v filmu. "Pri meni pa so bili za celo zadevo krivi lasje," je izpostavil Martin Mele glede tega, kako je dobil vlogo Rožleta. Starši so ga namreč hoteli peljati k frizerju, a je pred tem šel na avdicijo, nato pa ga je mama poslala nazaj k filmarjem, da jih vpraša, ali se lahko gre ostrič lase. Ko je "z velikimi očmi" pokukal v prostor, kjer je bil tudi Jože Gale, je bilo režiserju jasno, da je pravi za vlogo Rožleta.

Film Srečno, Kekec! so snemali dva meseca v času poletnih počitnic. Najprej so dva tedna snemali v Trenti, nato so se odpravili v Log pod Mangartom, kjer so posneli še preostale prizore na prostem. Avgusta se je snemanje nadaljevalo v eni izmed hal v Ljubljani, kjer je zdaj BTC. Septembra je sledila še sinhronizacija posamičnih prizorov. Sicer pa so se priprave na snemanje začele že v maju, ko je mlade igralce čakalo celomesečno delo z lektorjem, med drugim so se morali naučiti gorenjskega narečja.

Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center
Foto: Arhiv Slovenske kinoteke / ©Slovenski filmski center

Gjurinu se je s snemanja najbolj v spomin vtisnil prizor, v katerem ga Pehta vleče za lase. Prizor so morali skoraj 30-krat ponoviti, režiser pa je Ruši Bojc, ki je upodobila Pehto, naročil, naj mladega igralca zares vleče za lase, saj prvih par poskusov prizora ni bilo zadovoljivih. "Pehti sem se tako zasmilil, da mi je nato kupila čokolado," se je spomnil v smehu. Filmska ekipa je ves čas snemanja praktično živela v stari kmečki hiši na snemalni lokaciji. V trenutkih, ko mladi igralci niso bili zasedeni s pripravami ali samim snemanjem prizorov, je nanje vselej nekdo pazil. Vsi trije igralci so se strinjali, da Gale nikakor ni bil strog režiser. "Vse je dosegel s svojo milino," je sklenila Blanka Kos.

60 let filma Srečno, Kekec