Ta ostaja edino umetnikovo delo v zbirki galerije in je v teh dneh del obsežne in pregledne razstave, s katero Šubica prvič v takem obsegu predstavljajo v Slovenj Gradcu.

Martin Krpan (Fran Levstik), Mladinska knjiga, 1964, gvaš, zasebna last. Foto: KGLU
Martin Krpan (Fran Levstik), Mladinska knjiga, 1964, gvaš, zasebna last. Foto: KGLU

V petek so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli pregledno razstavo knjižnih ilustracij Iveta Šubica, ki jo razširja še arhivski del s predstavitvijo umetnikovega vsestranskega doprinosa h kulturni sceni. Razstava je bila v Loškem muzeju Škofja Loka predstavljena lani ob stoletnici umetnikovega rojstva. V Slovenj Gradcu bo na ogled čez poletje.

Ive Šubic (1922–1989) se je na Koroškem predstavil dvakrat – najprej s samostojno razstavo leta 1965 v Likovnem salonu Ravne, decembra 1966 pa še v Slovenj Gradcu, na prvi mednarodni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, ki so jo odprli pod pokroviteljstvom Združenih narodov.

Na aktualni razstavi z naslovom Ive Šubic – ilustrator, kulturni delavec in glasnik miru je prvič na ogled izbor ključnih del iz umetnikovega celotnega knjižno ilustratorskega opusa, ki nudi tudi vpogled na razvoj založništva na Slovenskem.

Sorodna novica Retrospektiva knjižnih ilustracij Iveta Šubica, tudi predanega kulturnega delavca

Na ogled so originalne ilustracije za knjige Martin Krpan, Samorastniki, Cvetje v jeseni, Visoška kronika, Kekec in številne druge, prav tako izbor skic, ki dajejo vpogled v proces ilustratorskega dela.

V arhivskem delu razstave je predstavljeno Šubičevo angažirano družbeno delovanje, ki se je začelo že med drugo svetovno vojno in s katerim je pustil velik pečat tako na slovenski umetniški sceni kot v širšem lokalnem okolju.

Tudi Kekčevi kostumi
Med Šubičeva starejša dela spada znameniti plakat Slovenka, svobodna si in prvič boš volila. Pozneje je bil pobudnik in predsednik Groharjeve slikarske kolonije, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, je prejemnik Prešernove nagrade. Med drugim je bil soavtor spomenika na Dražgošah in avtor mozaika v slovenskem parlamentu, kot kostumograf je bil v letu 1950 zaposlen pri prvem filmu Kekec.

Nemalo generacij se je z ilustracijami Iveta Šubica srečalo v berilu Svet pred domačim pragom, na delovnih listih Učim se brati in pisati, ob tem pa še v številnih revijah za otroke in mladino, kot so Ciciban, Kurirček, Pionirski list.

Razstavo Ive Šubic – ilustrator, kulturni delavec in glasnik miru sta odprla župana Občine Škofja Loka in Mestne občine Slovenj Gradec, Tine Radinja in Tilen Klugler. Kustosinja razstave je direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Petra Čeh, razstava pa bo v Slovenj Gradcu na ogled do 10. septembra.