V uredništvu dokumentarnega programa Televizije Slovenija je nastal dokumentarec Slovenec po izbiri, ki osvetljuje njihove življenjske odločitve. Ob njihovih odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

Dokumentarni film Slovenec po izbiri, ki je bil na ogled že na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prek osebnih izpovedi predstavlja usode osmih posameznikov, ki so se v času politike neuvrščenih preselili v Jugoslavijo, v Sloveniji pa zaživeli novo življenje. Foto: Televizija Slovenija/Luka Culiberg/Aleš Verbič
Dokumentarni film Slovenec po izbiri, ki je bil na ogled že na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prek osebnih izpovedi predstavlja usode osmih posameznikov, ki so se v času politike neuvrščenih preselili v Jugoslavijo, v Sloveniji pa zaživeli novo življenje. Foto: Televizija Slovenija/Luka Culiberg/Aleš Verbič

Prihod študentov, umetnikov, strokovnjakov ...
Gibanje neuvrščenih se je ustanovilo v 60. letih minulega stoletja kot protiutež blokovski delitvi sveta in povezalo predvsem države s kolonialno preteklostjo iz azijske, afriške in južnoameriške celine.

Pomembno vlogo pri njegovem razvoju je imela tudi Jugoslavija, ki je vzpostavila številne izmenjave s članicami gibanja na področju gospodarstva, kulture in izobraževanja. Iz neuvrščenih držav so v Slovenijo kot eno od jugoslovanskih republik prišli mnogi študenti, umetniki, strokovnjaki iz neuvrščenih držav.

Ideja za dokumentarec se je porodila ob razstavi, ki se je dotikala obdobja 70. in 80. let prejšnjega stoletja, konkretneje obdobja gibanja neuvrščenih. Na posnetku je traktor, igrača Maxa Zimanija, ki je bil med razstavljenimi predmeti. Foto: Slovenski etnografski muzej/Aleš Verbič
Ideja za dokumentarec se je porodila ob razstavi, ki se je dotikala obdobja 70. in 80. let prejšnjega stoletja, konkretneje obdobja gibanja neuvrščenih. Na posnetku je traktor, igrača Maxa Zimanija, ki je bil med razstavljenimi predmeti. Foto: Slovenski etnografski muzej/Aleš Verbič

Ideja, porojena iz razstave
Dokumentarec je nastal v režiji Aleša Verbiča, pri njegovem nastanku je sodelovala Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja, pod scenarij pa se je podpisala Tina Palaić. Ideja za film pa se je porodila ob razstavi Afrika in Slovenija: Preplet ljudi in predmetov. Pred dvema letoma jo je v sklopu evropskega projekta pripravil etnografski muzej.

Urednik dokumentarnega programa Andraž Pöschl je na nedavni predpremieri v Slovenski kinoteki izrazil upanje, da jim je s filmsko produkcijo uspelo sporočilo razstave umestiti tudi v avdio-vizualni prostor. Dodal je še, da so s filmom na primeren način pokazali ogledalo sodobni družbi. "Če nam ne bi uspelo v medsebojnem odnosu ohraniti pozitivnega dialoga, filma danes ne bi bilo," pa je po projekciji dejal Verbič.

Izkušnje in spomini od prihoda do danes
V dokumentarnem filmu posamezniki, ki so se v Slovenijo med drugim preselili iz Iraka, Indije, Alžirije, Čila in Gane, v osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes.

Osmerica tako razmišlja o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu.