V okviru retrospektive filmov Živojina Pavlovića bo na ogled tudi film Ko bom mrtev in bel. Foto: Slovenska kinoteka
V okviru retrospektive filmov Živojina Pavlovića bo na ogled tudi film Ko bom mrtev in bel. Foto: Slovenska kinoteka

Slovenska kinoteka je program nove sezone predstavila na 70. rojstni dan Silvana Furlana, ki je po besedah direktorice kinoteke Ženje Leiler Kos "na področju slovenske kinematografije spreminjal svet." Dodala je še, da je bil Furlan znan po svoji etiki, profesionalizmu in ljubezni do filma, kar je skupaj z njegovo trmo pripeljalo do ustanovitve Slovenske kinoteke, pečat pa je pustil tudi pri Kinodvoru in Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.

Do konca leta še štiri retrospektive
V okviru prihajajoče sezone bodo v kinoteki na ogled štiri velike retrospektive. Prva, ki se začenja že s koncem septembra, bo namenjena enemu najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma Živojinu Pavloviću. Na ogled bodo skoraj vsi njegovi filmi, med drugim tudi njegov prvi celovečerec Sovražnik, katerega producent je Viba film, pripravlja pa se tudi monografija o njegovem življenju.

V okviru letošnjega festivala Liffe bo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom sodelovanju na ogled retrospektiva z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film. Rosi velja za enega velikih italijanskih cineastov, ki so izšli iz postneorealističnega gibanja 60. in 70. let, njegovo ustvarjanje pa prežemajo vprašanja oblasti, moči, korupcije, revščine in mafije. Za film Il Caso Mattei (Afera Mattei) je leta 1972 prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu.

Za film Il Caso Mattei je Francesco Rosi leta 1972 prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. Foto: IMDb
Za film Il Caso Mattei je Francesco Rosi leta 1972 prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. Foto: IMDb

Od decembra do marca bodo v sodelovanju s SCCA-jem Ljubljana retrospektivno predstavili delo večmedijskega umetnika in videasta Nevena Korde. Korda se v svojem delu ukvarja predvsem z vprašanjem videa kot umetniškega izraza in videa kot medija, govori pa o tako imenovanem konceptu "čistega videa". Z uporabo svojih starih videoelementov in lastnega umetniškega arhiva v novih kontekstih, skuša poudariti pomen trka spomina in sočasnega doživljanja videa kot živega dogodka.

V okviru 20. edicije Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka bo decembra v kinoteki gostovala obsežna zgodovinska retrospektiva animiranih filmov, narejenih v tehniki kolaž animacije.

Leto dveh obletnic
Sredi oktobra bo v okviru Jesenske filmske šole potekal mednarodni filmsko-kritiški simpozij z naslovom Mi gledamo film, film gleda nas. V sodelovanju z revijo Ekran bo program letos potekal v znamenju 100. obletnice Kinodvora in 60. obletnice Slovenske kinoteke. V diskurzivnem delu bodo z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljali o prihodnosti kinoizkušnje, retrospektivni del simpozija pa se bo skozi ogled filmskih klasik, eksperimentalnih filmov in polnočnih kultnih projekcij osredotočil na mnogoterost kinoizkušnje, ki ponuja tako pobeg pred banalnostjo vsakdana kot prostor za refleksijo sveta.

Leto bo slavnostno zaključeno s premiero nove glasbene partiture Andreja Goričarja za nemo klasiko Naše gostoljubje iz leta 1923, ki bo 28. decembra potekala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Film Naše gostoljubje Busterja Keatona bo s premiero nove glasbene partiture Andreja Goričarja zaključil leto 2023. Foto: Slovenska kinoteka
Film Naše gostoljubje Busterja Keatona bo s premiero nove glasbene partiture Andreja Goričarja zaključil leto 2023. Foto: Slovenska kinoteka

Iz Avstrije skozi Ukrajino v Ameriko
V letu 2024 bodo pripravljene še tri velike retrospektive: na ogled bodo filmi avstrijskega režiserja in scenarista Michaela Hanekeja, ki je z dvaindvajsetimi filmi ustvaril enega najtehtnejših in najbolj družbeno angažiranih opusov sodobnega časa.

V aprilu in maju bo sledila retrospektiva ukrajinske režiserke rusko-romunskega rodu Kire Muratove, ki se v zgodovino sovjetskega in svetovnega filma vpisuje kot drzna in provokativna avtorica, ki je kljub nenehni cenzuri in omejitvam v svojem studiu v Odesi neumorno ustvarjala svoj dionizično igrivi izraz, ki ga preigravajo absurd, nadrealizem in groteska.

V oktobru je v načrtu še retrospektiva režiserke Kelly Reichardt, ki je kljub pomanjkanju javne pozornosti v zadnjem desetletju in pol postala eden izmed najzanimivejših glasov ameriškega neodvisnega filma.

Film Bežna srečanja Kire Muratove je bilo mogoče v Slovenski kinoteki videti v tudi v okviru 32. festivala Liffe leta 2021. Foto: IMDb
Film Bežna srečanja Kire Muratove je bilo mogoče v Slovenski kinoteki videti v tudi v okviru 32. festivala Liffe leta 2021. Foto: IMDb

Bogat program pripravlja tudi arhivski oddelek
Slovenska kinoteka je pobudnica in koproducentka celovečernega dokumentarca Ali je bilo kaj "avantgardnega"?, ki bo predstavil pestro, a spregledano zgodovino slovenskega avantgardnega, eksperimentalnega oz. amaterskega filma. Film nastaja pod okriljem produkcijske hiše Temporama, podprt pa je tudi s strani Slovenskega filmskega centra in RTV. Dokumentarec bo povzel pomembni del slovenske zgodovine, ki se je začela v času kinoklubov, končala pa nekje na koncu osemdesetih let. V filmu bosta med drugimi nastopila tudi Matjaž Žbontar in Karpo godina, za namene filma pa v sodelovanju s Slovenskim filmskih arhivom nadaljujejo digitalizacijo in restavriranje tovrstnih kratkih filmov v kinotečnem laboratoriju, je še dodal kustos avantgardnih zbirk, Matevž Jerman.

Del projekta bo na ogled že jutri, ko bo prikazanih šest na novo restavriranih kratkih filmov v režiji Vinka Rozmana, Davorina Marca, Vaska Preglja in Karpa Godine, med drugim tudi film, za nastanek katerega je avtor prežvečil sam filmski trak.

Po kratkem predahu prihaja več razstav
V razstavnih prostorih kinoteke bodo konec novembra gostili razstavo, ki jo pripravlja festival Animateka. V prvi ediciji mednarodnega tekmovalnega programa VR@Animateka bo v času festivala na ogled izbor raznovrstnih sodobnih animiranih del v virtualni resničnosti s celega sveta, ki se bodo potegovala za nagrado mednarodne žirije. Selekcijo pripravlja švicarska multimedijska umetnica in kuratorica Manu Weiss.

Prihodnjo pomlad bo na ogled pregledna razstava, posvečena režiserju Karpu Godini, ki bo ponudila vpogled v filmski opus režiserja, s poudarkom na njegovi prepoznavni estetiki živih slik, je povedala vodja muzejskega oddelka Špela Čižman.

V Dvorani Silvana Furlana bo do začetka naslednjega leta na ogled razstava Kinotečni plakat, v začetku naslednjega leta bodo z razstavo v dvorani pospremili še retrospektivo, posvečeno režiserju Michaelu Hanekeju.

Želja po decentralizaciji ogleda filma
Tudi na področju izobraževanja je načrtovan pester izbor aktivnosti, eden izmed ciljev pa je tudi decentralizacija ogleda filmov, v sklopu česar šolam ponujajo ogled filmov v distribuciji Slovenske kinoteke, ki si jih lahko ogledajo kar v šolah.

Letos bo v izvedbi Mateja Špraha potekala že tretja Kino-katedra, ki je kot podporni steber gimnazijskemu predmetu na področju filmske vzgoje namenjena maturantom. Le-ti si bodo ogledali

Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine in kultni film Thelma in Louise britanskega režiserja Ridleyja Scotta. Skupinski ogled bodo spremljala predavanja, ki jim bosta sledila filmska analiza in pogovor.

Kino-katedra pa bo organizirana tudi za pedagoge; letos je pripravljen izbor raznolikih filmov iz Kitajske, Indije, Tajvana, Japonske, Argentine, Brazilije in Egipta. Program bo 20. septembra odprl film Osamljena žena bengalskega režiserja Satyajita Raya.

Program Kino-katedra za pedagoge bo letos začel s filmom Osamljena žena Satyajita Raya, ki ga je bilo v kinoteki v okviru retrospektive bengalskega režiserja mogoče videti tudi v pretekli sezoni. Foto: IMDb
Program Kino-katedra za pedagoge bo letos začel s filmom Osamljena žena Satyajita Raya, ki ga je bilo v kinoteki v okviru retrospektive bengalskega režiserja mogoče videti tudi v pretekli sezoni. Foto: IMDb

V povezavi z univerzo za tretje življenjsko obdobje bodo letos potekale kinotečne delavnice na temo zgodovine slovenskega filma, namenjene širši javnosti. Na isto temo bo organizirana tudi Kinotečna filmska šola za dijake, v okviru katere bodo organizirani tudi ogledi razstav Slovenske kinoteke, pripravlja pa se tudi Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede.

Letos bodo že četrtič organizirani tudi abonmajski programi, tokrat s poudarkom na žanru: družinski abonma se bo osredotočal na mladinski pustolovski film, dijaški na črne komedije, študentski pa na filme, ki govorijo o odnosu človeka do umetne inteligence.

V začetku leta 2024 bo potekala filmska delavnica, posvečena glasbi in zvoku v filmu.

Ekran nagrajuje Majdo Širca
Revija Ekran je edina slovenska specializirana strokovna revija s področja filma in televizije, ki izhaja v redni periodiki, do konca leta 2023 pa sta načrtovani še dve številki, prva na temo kinokulture, druga pa bo posvečena filmu in spominu. V letu 2024 je načrtovanih 6 dvojnih tematskih številk in nekaj novih rubrik, med drugim bi radi ponovno zagnali rubriko, posvečeno filmski teoriji, je povedala urednica, Ana Šturm.

Nadaljevali bodo tudi z redno kinotečno nanizanko Kino Ekran, katere namen je, da filmska kritika zaživi tudi izven platnic revije. V sklopu tega bo organiziranih več filmskih večerov, pospremljenih s predavanji, okroglimi mizami in debatami.

V sklopu štirih predavanj z naslovom Medkritika se bodo filmu posvetili skozi druge umetnostne zvrsti, to je arhitekturo, glasbo, vizualno umetnost ter literaturo. Prvo predavanje bo potekalo že septembra, v njem pa bo Ajda Bračič ob filmu Stalker režiserja Andreja Tarkovskega govorila o povezavi med filmom in literaturo.

Priznanje revije Ekran za zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov k dvigu filmske kulture v Sloveniji letos prejme filmska kritičarka, publicistka, urednica, scenaristka in režiserka Majda Širca. Foto: BoBo
Priznanje revije Ekran za zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov k dvigu filmske kulture v Sloveniji letos prejme filmska kritičarka, publicistka, urednica, scenaristka in režiserka Majda Širca. Foto: BoBo

Novembra bo tradicionalno podeljeno priznanje revije Ekran za zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov k dvigu filmske kulture v Sloveniji, ki ga letos prejme filmska kritičarka, publicistka, urednica, scenaristka in režiserka Majda Širca.

Decembra bodo v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih publicistov Fipresci drugič podelili tudi novo strokovno nagrado Nike Bohinc za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike.

Preteklo leto
Omenjeni so bili tudi dosežki preteklega leta, in sicer prenova muzejskega oddelka skupaj z razstavo France Štiglic – filmska zapuščina ter velika retrospektiva slovenskega filma, ki je potekala v dunajskem kinu Metro, kjer so prikazali kar 34 filmov različnih žanrov iz vseh obdobij zgodovine kinematografije na Slovenskem.

Prav tako bo v Frankfurtu pred letošnjim knjižnim sejmom, na katerem je Slovenija častna gostja, potekala retrospektiva slovenskega filma z naslovom Veš poet, svoj dolg!, v okviru katere se bodo usmerili na filme z izrazitim vizualnim jezikom.

Letošnja sezona je bila uspešna tudi z vidika restavracije in digitalizacije: restavriranih in digitaliziranih je bilo več kot 90 eksperimentalnih kratkih filmov, filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine, kultni film Boštjana Hladnika Ples v dežju ter Pogačnikova Kavarna Astoria, ki je premiero doživela prejšnji teden na mariborskih Minoritih. Ob tem so v procesu digitalne obnove še Na papirnatih avionih, Srečno, Kekec, Splav meduze in Poletje v školjki.

Preteklo sezono je bil restavriran tudi kultni film Boštjana Hladnika Ples v dežju. Foto: SFC
Preteklo sezono je bil restavriran tudi kultni film Boštjana Hladnika Ples v dežju. Foto: SFC

Digitalno obnovljen pa je bil tudi film Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika, 1972), bosanskohercegovskega režiserja Bahrudina Bate Čengića, ki velja za enega vidnejših predstavnikov jugoslovanskega črnega vala. Restavriranje je vodil direktor fotografije filma Karpo Godina, sicer tudi direktor fotografije omenjenega filma, ki je bil na Beneškem filmskem festival sprejet v eminentni program restavriranih filmskih klasik Venice classics.