Policisti so sklenili, da je bila igralka v času smrti vinjena in da se zato ni spomnila sleči težke volnene jope, ki jo je nato potegnila pod vodo. Foto:
Policisti so sklenili, da je bila igralka v času smrti vinjena in da se zato ni spomnila sleči težke volnene jope, ki jo je nato potegnila pod vodo. Foto:
Robert Wagner je bil sicer moški njenega življenja, ni pa bil edini. Igralkina biografinja Suzanne Finstad je trdila, da je Woodova pri šestnajstih letih, ko se je potegovala za vlogo v Uporniku brez razloga, spala s 43-letnim režiserjem Nicholasom Rayem. V najstniških letih ji je studio urejal zmenke s starejšimi moškimi; pri 17 letih naj bi se zapletla z 38-letnim Raymondom Burrom. Pozneje je hodila še z Warrenom Beattyjem, Michaelom Cainom, Stevom McQueenom, Elvisom Presleyjem in politikom Jerryjem Brownom.
prizor iz filma Brainstorm
Christopher Walken ni nikoli povedal, ali je bilo moževo ljubosumje na njuno sodelovanje v filmu Brainstorm upravičeno ali ne ...
Razkošje v travi
Natalie Wood je bila kot nalašč za vlogo 'mlade naivke' Deanie v klasiki Elie Kazana Razkošje v travi. V zgodbi, postavljeni v Kansas v dvajseta leta 20. stoletja, se je zaljubila v Buda (Warren Beatty), sina mestnega mogotca in najbolj priljubljenega fanta daleč naokoli. Ko jo on začne siliti v spolne odnose, je bilo dekle razklano med moralnim imperativom vzgoje in strahom, da bo fanta izgubila. Vse skupaj kmalu doseže razsežnosti grške tragedije.

Primer smrti igralke so spet odprli novembra lani, ko so za vnovično preiskavo njene utopitve, ki je med ljudmi že leta 1981 sprožila precej ugibanj, pooblastili dva detektiva. Vendar po navedbah vodje detektivske ekipe Williama McSweeneyja več tednov novih zaslišanj in preiskovalnega dela ni prineslo novih dokazov, da je šlo za umor. "Na tej točki še vedno velja, da je šlo za nesrečo. Odkrili nismo ničesar, kar bi spremenilo okoliščine," je poudaril v izjavi za javnost.

Natalie Wood je v nekem televizijskem intervjuju omenila, da je ni ničesar tako strah kot temnih morskih globin. Te besede so še posebej srhljiv pomen dobile novembra 1981, ko je takrat 43-letna ameriška ljubljenka izginila v Tihem oceanu, nedaleč od obale otoka Catalina. Film, ki ga je takrat snemala s Christopherjem Walkenom, znanstvenofantastična drama Brainstorm, je na velika platna prišel po njeni smrti.

Nataliejina smrt je ena najtrdovratnejših "nepojasnjenih" zgodb Hollwooda. Čeprav je mrtvaški oglednik takrat presodil, da je šlo za nesrečo, šerif pa primer razglasil za dokončan, se govorice, da se nekateri deli zgodbe preprosto "ne ujemajo", nikoli niso povsem polegle.

Sestra pokojnice Lana Wood, ena najglasnejših bork za ponovno odprtje primera, je večkrat poudarila, da je prepričana, da se je pred nesrečo na krovu dogajal oster prepir med Natalie in njenim možem, igralcem Robertom Wagnerjem. Podobno je trdil kapitan ladje, ki je prepričan, da je Wagner zavlačeval z iskanjem izginule, kar jo je morda stalo življenja (o tem je sicer napisal tudi knjigo).
Sklepanja in ugibanja
Nataliejino telo so našli kak kilometer in pol od jahte. Uradna zgodba je, da jo je zbudil zvok rešilnega čolna, ki je udarjal ob bok ladje. Ko ga je šla pritrdit, ji je zdrsnilo in padla je v vodo. Čolniček so prav tako našli v bližini - najbrž se ga je nekaj časa oklepala, nato pa so jo valovi od njega ločili. Ker je bila zelo drobne postave, so jo pod vodo najbrž zvlekla premočena oblačila. Avtopsija je pokazala, da je imela po telesu več modric, med drugim tudi udarec na obrazu; policija verjame, da jih je dobila med padcem z ladje in premetavanjem po morju.

Od otroške igralke do Razkošja v travi
Natalie Wood, sicer rojena Natalia Zacharenko (njeni starši so bili ruski priseljenci), je zaslovela kot neznosno ljubka otroška igralka - svet jo je opazil v Čudežu na 34. ulici (1947) in še kot otrok je nastopila v več kot dvajsetih filmih (celo Orson Welles, s katerim sta igrala v Tomorrow Is Forever, je izjavil, da je "bila tako dobra, da je bilo kar srhljivo"). Prehod med "odrasle" igralce ji je uspel z (danes kultno) zgodbo o najstniškem uporništvu - gre seveda za Upornika brez razloga, v katerem je nastopila z Jamesom Deanom. Še preden je končala srednjo šolo, je nastopila v vesternu Johna Forda The Searchers. Po komercialnem polomu s filmom All the Fine Young Cannibals je njeno kariero rešila vloga od ljubezni zlomljenega dekleta ob Warrenu Beattyju v Razkošju v travi (1961), ki ji je prislužila nominacije za oskarja, zlati globus in bafto. Istega leta jo je "doletela" še Zgodba z Zahodne strani, ki je bila tako komercialno kot kritiško silna uspešnica. Tretjo nominacijo za oskarja ji je prinesel film Love with the Proper Stranger (1964).

Usodna ljubezen
Z Robertom Wagnerjem (njegov uspeh se je začel na televiziji, s serijama It Takes a Thief in Hart to Hart) se je poročila leta 1957, se od njega ločila leta 1962 in ga zopet vzela deset let pozneje. Spoznala ga je, ko je imela deset let, on pa 18 - videla ga je na hodniku studia 20th Century Fox in svoji materi šepnila, da je to moški, s katerim se bo poročila. Na prvi zmenek sta šla na njen 18. rojstni dan in že leto pozneje sta bila (prvič) poročena.

Zakonca sta pogosto izplula z jahto; tistega usodnega dne leta 1981 se jima je na krovu pridružil tudi Nataliejin soigralec Christopher Walken. Takrat sta namreč skupaj snemala Brainstorm in v Hollywoodu je vršalo od govoric, da je Wagner na Walkna ljubosumen. Walken ni o igralkini smrti nikoli javno spregovoril, in policija pravi, da je videl samo dogodke, ki so vodili do prepira med zakoncema.

V spalni srajci?
Marsikdo se je takrat spraševal, zakaj je Wagner policijo obvestil razmeroma pozno, šele ob pol dveh zjutraj. Obalni straži je takrat rekel, da "njegova žena najbrž samo skače po zabavah na drugih ladjah; taka pač je" in da ne bi rad, da vse skupaj pride v javnost.