V tekmovalnem programu se bosta za nagrade potegovala celovečerec Sanremo Miroslava Mandića in kratki film Zbogom, Vesna Sare Kern.

"Poetični premislek naslovi starost ter tegobe in bolezni, ki jih priletnost prinese, s spoštovanjem, potrpežljivostjo, občutljivostjo in toplino," je v zapisala komisija, ki je izbirala letošnjega slovenskega kandidata za mednarodnega oskarja. Foto: SFC/Peter Zeitlinger

Celovečerni igrani film Sanremo (2020) scenarista in režiserja Mandića, ki bo prikazan v tekmovalnem programu Balkan panorama festivala, je bil pravkar izbran za slovenskega kandidata za nominacijo za mednarodnega oskarja 2022. Film je zgodba o Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. "Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu sta vesela vsakega novega srečanja," lahko preberemo v sinopsisu filma.

Med kratkimi pa bo v tekmovalnem programu prikazan film Zbogom, Vesna (2020) scenaristke in režiserke Sare Kern. Film pripoveduje o 10-letni Niki, ki mora po smrti mame v svoji razdrobljeni družini prevzeti vlogo odraslega, da bi zbližala problematično sestro in odtujenega očeta.

Sicer bodo na festivalu prikazali dokumentarni esej o moških in konceptu 'igre' Playing Men (2017) režiserja Matjaža Ivanišina ter njegov kratki dokumentarni film Che Sara (2002), ki ga je posnel v času študija na AGRFT. V njem predstavi Saro, dekle iz predmestja Ljubljane, ki jo je nagovoril Bog.

Film Zbogom, Vesna je lani dobil nagrado Festivala slovenskega filma za najizvirnejše AV-delo.
Film Zbogom, Vesna je lani dobil nagrado Festivala slovenskega filma za najizvirnejše AV-delo. "Kljub kratki dolžini je film žirijo prepričal do te mere, da bi mu ob nekoliko drugačnih pravilih zlahka podelili tudi kakšno nagrado v celovečernih kategorijah," so takrat zapisali. Foto: Cvinger Film

V naboru slovenskih celovečercev bodo tudi celovečerni igrani prvenec Urše Menart iz leta 2018 Ne bom več luzerka, v katerem se 29-letna diplomantka umetnostne zgodovine znajde na kavču staršev in ugotovi, da bo odrasti težje, kot je pričakovala. Zgodovina ljubezni režiserke Sonje Prosenc, ki je v kinematografih gostovala isto leto, pripoveduje o 17-letni Ivi, ki se spopada s smrtjo matere. Izbor zaokroži digitalno restavrirana slovenska klasika Dolina miru (1956) režiserja Franceta Štiglica. Film je bil premierno prikazan leta 1957 na festivalu v Cannesu, kjer je John Kitzmiller za vlogo ameriškega pilota prejel glavno nagrado in postal prvi temnopolti igralec z največjo nagrado na velikem filmskem festivalu.

V naboru kratkih filmov bodo prikazani Sestre (2021) režiserke Katarine Rešek - Kukle, Delčki (2020) scenarista in režiserja Arona Horvatha, animirani film Nočna ptica režiserke Špele Čadež iz leta 2016, Bik (2019) scenarista in režiserja Bojana Labovića in dokumentarni observacijski film Fundamenti (2018) režiserja Petra Cerovška.

Vse filme je sofinanciral SFC, ki je prvi slovenski fokus na festivalu tudi organiziral, so zapisali v sporočilu za javnost.