Raquel Welch (1940–2023). Foto: AP
Raquel Welch (1940–2023). Foto: AP
Vlogo Loane v filmu Milijon let pred našim štetjem so najprej ponudili Ursuli Andress, a jo je zaradi prenizkega honorarja zavrnila. No, vloga je bila nato ena najmarkantnejših v karieri Raquel Welch, ki pa je projekt opisovala kot
Vlogo Loane v filmu Milijon let pred našim štetjem so najprej ponudili Ursuli Andress, a jo je zaradi prenizkega honorarja zavrnila. No, vloga je bila nato ena najmarkantnejših v karieri Raquel Welch, ki pa je projekt opisovala kot "tisti trapasti film o dinozavrih". Foto: IMDb

Vest o smrti Raquel Welch, ki je prišla po neimenovani "kratki bolezni", je potrdil njen menedžer. Stara je bila 82 let, v svoji karieri pa je nanizala več kot 70 vlog.

Igralka, ki se je leta 1940 v Chicagu rodila kot Jo Raquel Tejada, je kariero začela v lokalnem gledališču in kot vremenska napovedovalka na lokalni postaji v San Diegu. (Najprej je hotela biti baletna plesalka, a je po lastnih besedah pri sedemnajstih letih ugotovila, da "nima postave za balet".)

Po ločitvi od prvega moža Jamesa Welcha se je z otrokoma preselila v Dallas, kjer se je preživljala kot manekenka za veleblagovnico Nieman Marcus in kot natakarica.

Po vrnitvi v Los Angeles leta 1963 je začela dobivati manjše filmske vloge, na primer v A House Is Not a House (1964) ter v muzikalu Roustabout (1964) z Elvisom Presleyjem. V tistem obdobju so se ji začela odpirati vrata tudi na televiziji, z epizodnimi gostovanji v serijah Bewitched in McHale’s Navy ter v vesternu The Virginian. Tedensko je nastopala v oddaji The Hollywood Palace ter se udeležila avdicije za poznejšo uspešnico Gilliganov otok.

Veliki preboj ji je uspel leta 1965, z glavno vlogo v žurerskem filmu A Swingin’ Summer. Revija Life ji je posvetila daljšo reportažo s pripisom "Konec suše krasnih deklet!", kar je bil nekakšen predtakt njene kariere. Sledila je pogodba s studiem 20th Century Fox, ki ji je poleg vlog v filmih Fantastično potovanje (Fantastic Voyage, 1966) in Milijon let pred našim štetjem (One Million Years B.C., 1966) prinesla tudi komedije Shoot Loud, Louder ... I Don't Understand (1966), Sex Quartet (1966) in The Oldest Profession (1967).

Fotografija igralke v krznenem bikiniju je bila temelj promocije pustolovske komedije Milijon let pred našim štetjem, sam plakat za film pa se je pozneje pojavil v več drugih filmih, najbolj markantno najbrž v Kaznilnici odrešitve (1994).

Feministična kritičarka Camille Paglia je poster opisala kot "neizbrisljivo podobo ženske kot kraljice narave", Raquel Welch pa je bila po njenih besedah "levinja – srborita, strastna in nevarno telesna."

"Pogosto me vprašajo, ali se kdaj naveličam govoriti o tistem bikiniju. Ampak iskren odgovor je – ne. Bil je prelomni trenutek za mojo kariero. Zakaj ne bi govorila o njem? Skoraj vsak dan mi pošiljajo to fotografijo v podpis. Najbrž sem jo videla že milijonkrat. James Stewart mi je že davno svetoval, naj se nikoli ne izogibam svojim oboževalcem ali stvarem, zaradi katerih me imajo radi. To je bil dober nasvet." Foto: AP
"Na tistem prvem trenutku slave je nekaj grozno bolečega. Nelagodno je. zdelo se mi je, da moram biti popolna. Ker so vsi tako napeto strmeli vame, se mi je zdelo, da moram ogromno dokazati." Foto: AP

Dobitnica zlatega globusa
Med njenimi večjimi vlogami je treba omeniti še komedijo Bedazzled in vohunsko parodijo Fathom (obe 1967), vestern 100 Rifles (v času nastanka, leta 1969, je bil kontroverzen zaradi prikaza medrasne zveze) in srhljivko Flareup (1969), naslovno vlogo v literarni priredbi o transspolni ženski Myra Breckinridge (1970) in Tri mušketirje (1974), ki so ji prinesli zlati globus za igralko v miniseriji ali TV-filmu.

Mnogim se je v srce usedla tudi leta 1975 z gostovanjem v epizodi šova pevke Cher, s katero sta v duetu odpeli pesem I'm a Woman. Ko je revija Playboy leta 1998 naredila izbor "stotih najbolj seksi zvezdnic" 20. stoletja, se je Raquel Welch uvrstila na tretje mesto, takoj za Marilyn Monroe in Jayne Mansfield (ter pred Brigitte Bardot). Leta 1997 je svojo komično žilico lahko dokazala z nastopom v epizodi nanizanke Seinfeld, v kateri je igrala samo sebe.

A čeprav je njena kariera v veliki meri temeljila na seksapilu, pa se pred kamero nikoli ni hotela sleči. "Nisem marala občutka ranljivosti in izpostavljenosti v ljubezenskih prizorih," je zapisala v avtobiografiji in razkrila, da so jo za gol prizor prosili celo, ko je nastopila v filmu prestižne, "umetniške" produkcijske hiše Merchant Ivory The Wild Party (1975).

Hollywood je hotel belsko zvezdo
Leta 2002 je igralka, ki je bila po očetu bolivijskega rodu, v intervjuju za The New York Times povedala, da je ponosna na latinskoameriške korenine, čeprav je španščino osvojila šele v svojih šestdesetih letih. "Z veseljem potrdim, čeprav je bil že skrajni čas in je zelo dobrodošlo," je priznala. "V mojem srcu, pa tudi v mojem delu, je zelo dolgo zevala praznina." Ko je začenjala igralsko kariero, so jo namreč posvarili, da bo večno popredalčkana, če bo "preveč poudarjala" svoje latinskoameriško ozadje. "Preprosto nisi smel biti preveč drugačen. Za prvo večjo vlogo, v Milijon let pred našim štetjem, so mi posvetlili lase. Za trženje je bilo to bolje."

Leta 1996 je Raquel Welch dobila svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih.

Njena zadnja filmska vloga je bila v komediji How to Be a Latin Lover (2017) o ostarelem žigolu, ki ga je igral Eugenio Derbez.