V dokumentarcu poleg slovenskih in avstrijskih igralcev nastopa tudi več kot 150 statistov. Foto:
V dokumentarcu poleg slovenskih in avstrijskih igralcev nastopa tudi več kot 150 statistov. Foto:
Marko Mandič v Barabah!
Prizor iz filma Barabe, s katerim se nam je v spomin zapisal Miran Zupanič.

Aufbiks je filmska ekipa kričala po knjižni predlogi dr. Janeza Cvirna in njegove knjige Kri v luft! Čreve na plot! – Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja iz leta 1990. Film odpira vprašanje razgibanosti odnosov med celjskimi Slovenci in Nemci v zadnji tretjini 19. in na začetku 20. stoletja. Prikazane so počasne spremembe od strpnosti in sožitja v sedemdesetih letih do ostrih spopadov med narodoma, ki so vrhunec dosegli med letoma 1890 in 1899.

Celje kot vrelišče slovensko-nemških sporov
Celje, ki je bilo okoli leta 1850 še podeželsko mestece s približno 2.000 prebivalci, se je zlasti po gradnji železnice leta 1846 hitro industrializiralo, v nekaj desetletjih podvojilo prebivalstvo in se pospešeno razvijalo v eno najpomembnejših gospodarskih središč na Slovenskem. Mestu je gospodovalo gospodarsko močnejše nemštvo, toda s povečanim dotokom slovenske delovne sile, z naraščanjem moči slovenskega meščanstva in radikalizacijo narodne zavesti pripadnikov obeh narodov se je Celje postopoma spreminjalo v svojevrstno gospodarsko, kulturno in politično bojišče med narodoma. Narodna razklanost je dosegla takšno stopnjo, da je Celje veljalo za enega narodno najobčutljivejših in najbolj konfliktnih mest v avstro-ogrski monarhiji.

Razburkana štajerska zgodovina
Tako je boj med celjskimi Slovenci, ki so se odločno zavzemali za uvedbo slovenske gimnazije, ter celjskimi Nemci, ki so temu enako odločno nasprotovali, omajal celo koalicijsko vlado na Dunaju in leta 1895 prispeval k njenemu padcu.
Konec narodnega spopada sta prinesla šele konec 1. svetovne vojne in razpad monarhije, mednarodno agonijo pa je znova kruto priklicala v resničnost nemška okupacija v letih 1941 – 1945.