Obisk kinematografov je vse manjši, a ljubiteljev velikega platna vendarle ne zmanjka. Foto: BoBo
Obisk kinematografov je vse manjši, a ljubiteljev velikega platna vendarle ne zmanjka. Foto: BoBo
Obisk kina je tudi družabni dogodek. Foto: EPA

Tako vsaj kažejo podatki statističnega urada za leto 2011, ko je slovenske kinematografe obiskalo 2,9 milijona ljudi. Podobne podatke imajo v Koloseju, kjer pravijo, daimajo zadnja leta od 2,5 milijona do treh milijonov gledalcev.

Podoben padec je z desetletji doživela tudi Ljubljana, ki je imela v zlatih časih kinematografije v svojem okraju tudi po pet milijonov obiskovalcev. Kot prvi razlog za upad v Koloseju navajajo redni televizijski program od leta 1958 in prve televizijske naročnike, kar je v 15 letih razpolovilo obisk kina. Dodatni dve tretjini obiskovalcev kina je konec 80. let "odnesel" razmah videa in možnost izbire filmskih vsebin "z domačega kavča".

Vse od konca 90. let pa smo priča razmahu medmrežja, ki ponuja najnovejše filmske vsebine tako rekoč brezplačno.

Kinodvor: Obiskovalcev imamo vse več
Kot poudarjajo v Kinodvoru, pa je kinodvoranam ob padcu obiskanosti zaradi omenjenih novih medijev uspelo svojo izjemnost ohraniti zaradi družabnosti; to je namreč karta, na katero igrajo sodobni kinematografi.

V Kinodvoru so v začetnem letu 2009 našteli okoli 67.000 gledalcev, lani pa več kot 120.000. Tudi letos se približujejo tej številki. Ker se množi tudi število predvajanih filmov - v zadnjih dveh letih jih je bilo blizu 60 na leto - kljub relativno majhnemu obisku v primerjavi z nekoliko bolj oddaljeno preteklostjo si zato prizadevajo za odprtje mestnega minipleksa z več dvoranami.