Obsežni žanr odpira vrsto etičnih, danes še posebej aktualnih okoljevarstvenih vprašanj. Dela segajo vse od umetelnih spojitev naravoslovja s filmsko umetnostjo do filmskih eksploatacij narave.

Eden od inventarnih žanrov televizijskega sporeda je že od samega začetka 20. stoletja, torej že v času rojstva filma, kazal izjemne izobraževalne in spoznavne potenciale, bil je neusahljiv vir razvedrila, porajal je novosti v filmskih tehnikah in bil podlaga za divje raziskovalne odprave. V idealnem primeru gre torej za izjemen spoj duha znanosti, sedme umetnosti in izumiteljstva, ki vodijo v nova znanstvena odkritja, umetniške presežke in družbene premike, a seveda produkcije v tem žanru ne dajejo vselej tako plemenitih rezultatov.

V duhu znanosti, umetnosti in izumiteljstva

Da začetki naravoslovnega filma sovpadajo z rojstvom filmske umetnosti, ni nenavadno glede na skupno strast znanosti in filma, ki zadeva navdušenje nad odkrivanjem neznanega. Pri zgodnji naravoslovni kinematografiji so pogosto prisostvovali amaterski znanstveniki, izumitelji, navdušenci nad naravo in tehnološkimi izumi.

Leta 1903 je F. Martin Duncan posnel kratki film Sirove pršice (Cheese Mites), ko je poskrbel za enega od prvih posnetkov skozi lečo mikroskopa. Šlo je za združitev znanosti z duhom razvedrila, saj je bil film v javnosti prikazan kot ena v vrsti senzacij, med katerimi so bile tudi čarovniške točke. Torej: znanost je na film prišla v obliki spektakla. Duncan je bil tudi začetnik številnih tehnik, ki so začrtale smernice žanra. Izumil je mikrokinematografijo, s katero je mogoče s kamerinim objektivom posneti miniaturne stvari, kot so tipalke in očesa žuželk. Bolj kot sublimni prizori naravnih pojavov, kot so slapovi ali gore, so bili za zgodnji film zanimivi detajli, saj je film odstrl pogled na najmanjše stvari na svetu, ki si jih je bilo pred filmom mogoče ogledati le z znanstvenimi napravami.

Dokumentarno serijo Skrivnosti narave (Secrets of Nature) so snemali med letoma 1922 in 1933 v Veliki Britaniji. Danes jo predvajajo v kinotekah, saj gre za imeniten in zgodovinsko pomemben opus na križišču avantgardnega, dokumentarnega, animiranega in znanstvenega filma. Številne epizode, ki zlahka navdušijo tudi najizkušenejše gledalce, so zakoličile vodilno vlogo britanskih produkcij v žanru. Ti filmi pravzaprav niso bili zgolj filmi, temveč so odpirali novo avdiovizualno formo na preseku izobraževanja, umetnosti in znanosti, ki je imela lastno poetiko.

Ključno ime serije je bil F. Percy Smith, ki se je odrekel spektakularizaciji narave in naravoslovni film z zelo umetelnim in senzibilnim pristopom približal umetnosti. Kot ime za spoj naravoslovja in filma je Smith predlagal neologizem "kinobiologija" (ciné-biology). Tudi Smith je bil inovator. Uporabljal je tehnike mikrofotografije in stop-motion animacije, s katero je gledalčevemu očesu približal skrito delovanje narave, na primer rast rastline, ki so jo gledalci prvič videli s pomočjo večtisočkratne pospešitve hitrosti posameznih fotogramov (gre za t. i. time-lapse).

BBC in "hollywoodska" formula

Danes si televizije ne moremo predstavljati brez BBC-jevih visokoproračunskih uspešnic, celo ne brez enega samega pripovedovalca, ki je s popolnim britanskim naglasom in pomirjujočo melodijo glasu tisočerih pomenskih nians zaznamoval celotno generacijo dokumentarcev. To je seveda David Attenborough, ki ga je kraljica Elizabeta II. leta 1985 povišala v viteza zaradi prispevka k britanski televiziji in konservatorstvu. Starosta televizije ima za seboj več kot 70-letno televizijsko kariero, ki jo je začel z vodenjem BBC-jeve oddaje Zoo Quest, ki so jo snemali v 50. in 60. letih.

Odločilna je bila na prelomu tisočletja narejena BBC-jeva serija Sinji planet (The Blue Planet), ki si jo je po poročanju BBC-ja ogledalo več kot milijarda ljudi. BBC si je z epskimi finančnimi vložki v delovanje Enote za naravno zgodovino (Natural history unit), ki te dokumentarce producira, povsem prisvojil žanr in osvojil televizijske gledalce po svetu. Brez dvoma je marsikaterega mladega človeka navdušil za naravo, morda celo študij naravoslovnih smeri.

BBC je izmojstril svetovno priljubljeno formulo z naslednjimi bistvenimi sestavinami naravoslovne veleuspešnice: napredna tehnologija, ambiciozna produkcija na podlagi večletnih raziskovanj in tveganih odprav, spektakularna glasbena podlaga, kakršna je bila glasba Hansa Zimmerja za Sinji planet. A bistvenega pomena je dramska struktura posamezne epizode. Za izjemno privlačno in čustveno razgibano pripoved so si izposodili najučinkovitejše prijeme iz filmskih žanrov od slapsticka do trilerja in družinske melodrame. Lahko bi rekli, da je BBC v novem tisočletju "holivudiziral" in po dramski plati optimiziral dokumentarec, ne da bi ga pri tem nujno prikrajšal za izobraževalno vsebino.

Ekološki dokumentarec za novo tisočletje

Komodifikacija narave, ki jo številne visokoproračunske produkcije zlorabljajo za blagajniški izkupiček oziroma gledanost, je bila v novem tisočletju predmet kritičnih napadov zaradi posredne škode, ki jo takšno početje povzroča ekološkim prizadevanjem. Ob podnebnih spremembah in vse večji svetovni zavesti sodobna dela nikakor ne morejo zaobiti problematike človekovega vpliva na okolje. David Attenborough se temeljito posveča okoljevarstveni politiki že vsaj od prve sezone Sinjega planeta, med snemanjem katerega so naleteli na katastrofalno škodo, ki jo je človek povzročil v okolju zemeljskih voda. Zaradi povečanega zanimanja za vprašanje onesnaževanja s plastiko, ki ga je v ospredje postavila druga sezona omenjene serije (2017), je stvarni vpliv dokumentarcev na ekološko zavest dobil ime "učinek Sinjega planeta" (Blue planet effect).

A BBC v nekem pogledu zgolj lovi sodobne smernice, medtem ko so se drugi filmarji z ekološkimi težavami ukvarjali že v časih, ko kritiziranje okoljske škode ni bilo prav priljubljeno početje. Takšnega vizionarja premore zgodovina slovenskega filma. Režiser in scenarist Mako Sajko, letošnji prejemnik nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo, velja za začetnika ekološkega filma v evropskem merilu. V kratkem dokumentarnem filmu Strupi je že leta 1964 opozarjal na zavratne učinke industrializacije in odpadnih snovi na okolje.

S tem smo prispeli do zapletenih etičnih vprašanj žanra in vas vabimo, da debati o njih prisluhnete v podkastu.

Lepo vabljeni tudi k spremljanju spodaj navedenih vsebin s področij naravoslovja, ekologije in antropologije, ki so ali bodo kmalu na sporedih Televizije Slovenija.

Popoln planet – nedelja, 20.00, TV SLO 2

Koprodukcijska dokumentarna nanizanka iz leta 2020 je del BBC-jevega naravoslovnega kraljestva. Sir David Attenborough gledalce tokrat popelje po poteh geološke in geografske znanosti, pri tem pa pove zgodbo o moči in krhkosti planeta. Zemljo predstavi kot vrhunsko zapleten sistem, v katerem se živa in neživa narava vzajemno prepletata. Življenje na Zemlji lahko uspeva samo zaradi delovanja mogočnih sil narave: ognjenikov, Sonca, vremena in morja. Zadnja epizoda je posvečena vplivu človeka na okolje in naniza predloge, kako popraviti škodo, ki jo je človek storil naravi v zadnjih stotih letih.

Človeška žival – dostopno v spletni videoteki

Nemška dokumentarna serija v dveh delih v precep vzame uganko človeške živali. Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, čeprav so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je prav to razlog naše pameti.

Greta – 7. novembra, TV SLO 1

"Film ne skuša naslikati popolnega portreta Grete Thunberg, ampak ponudi zvesto kroniko nekega izjemnega leta," so zapisali na platformi The Playlist. Avgusta 2018 se je 15-letna Greta Thunberg odločila in pred švedskim parlamentom začela dolgotrajen protest, uperjen proti politiki, ki ne ukrene ničesar zares vsebinskega zoper podnebne spremembe in uničevanje ekosistemov, s tem pa tudi njene prihodnosti in prihodnosti vseh otrok. Avtorska ekipa dokumentarca je mlado okoljsko aktivistko spremljala od začetka njenega javnega delovanja in posnela, kako hitro je postala trn v peti politikom velesil, ki so jo brezsramno diskreditirali, in kako je postopoma pritegnila pozornost mladih po vsem svetu, kar je septembra 2019 na dan privrelo kot svetovni shod za obvarovanje okolja s kar sedmimi milijoni sodelujočih.

Utapljanje v plastiki – ponovitev decembra na TV SLO 2

Nagrajena dokumentarna serija v dveh delih pojasni strah vzbujajočo razsežnost onesnaženosti svetovnih morij s plastiko. V oceanih plava pet otokov plastičnih odpadkov, ki jih oblikujejo morski tokovi. Največji med njimi je velik kot ozemlje treh Francij. Še bolj skrb vzbujajoča je mikroplastika, koščki, manjši od milimetra. Vsako minuto potrošniki na svetu kupijo milijon plastenk, milijon plastičnih kozarcev za enkratno uporabo in kar dva milijona plastičnih vrečk. In vsako leto v morju konča osem milijonov ton plastičnih odpadkov, polovico jih tja odložijo reke.

Spoznajmo pingvine – kmalu na TV SLO 2

Očarljiv dokumentarni poklon eni od najzanimivejših ptic na svetu je še en proizvod BBC-jeve Enote za naravno zgodovino (Natural history unit). Dobro znano je družinsko življenje pingvinov, ki ga zaznamujejo trajne družinske vezi in žrtvovalni odnos staršev do mladičev. Producenti obljubljajo, da bodo gledalci s pomočjo satelitskih posnetkov videli povsem nova vedenja v skupnostih pingvinov. Film predstavi kar 18 različnih vrst pingvinov, ki živijo v docela nepričakovanih predelih planeta, tudi v puščavah, deževnih gozdovih in celo v mestih južne poloble.

Lady Sapiens – kmalu na TV SLO 2

Sorodna novica Med prvimi lovci na veliko divjad so bile tudi ženske

Nagrajeni dokumentarni film je posnet v resničnostnem slogu, s katerim gledalcem pričara zelo otipljivo življenje ženske v času paleolitika. Producenti delo ponujajo v obliki filma, kakršnega bomo predvajali na Televiziji Slovenija, poleg tega pa še v obliki VR-izkušnje. Pravijo, da njihova filmsko- in virtualno-resničnostna kreacija ruši stereotipe o človekovi zgodnji zgodovini. Temelji namreč na novem odkritju, da se ženske v skupinah lovcev in nabiralcev niso ukvarjale zgolj z nabiralništvom, temveč tudi z lovom. To dokazuje tudi nedavno izkopano okostje ženske izpred 9000 let.