Ken Loach v Svobodnem svetu (It's A Free World, 2007) pokaže, kaj pomeni živeti v na videz svobodnem svetu sodobne Anglije, kamor se množica migrantov iz vzhodne Evrope odpravi iskati delo. Foto: fmf-slovenija.si
Ken Loach v Svobodnem svetu (It's A Free World, 2007) pokaže, kaj pomeni živeti v na videz svobodnem svetu sodobne Anglije, kamor se množica migrantov iz vzhodne Evrope odpravi iskati delo. Foto: fmf-slovenija.si

Če se bo grožnja z recesijo in množično izgubo delovnih mest v Sloveniji nekoč dejansko uresničila, vas verjetno zanima, kako se bodo do nas, priseljencev, obnašali avtohtoni prebivalci v obljubljenih deželah. Za boljše razumevanje sedanjosti nekoga drugega in mogoče prihodnosti nas samih tako ne zamudite letošnjega Festivala migrantskega filma, čigar bera znaša prek 25 filmov različnih žanrov. Vsi mi smo migranti!

Urban Presker, član ekipe Festivala
S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo.

S projekcijo filma Svobodni svet režiserja Kena Loacha se bo ob 19.00 v Kinodvoru začel Festival migrantskega filma 2012. Festival pripravljata Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat, ki želita domačemu občinstvu ponuditi izbor pronicljivih in provokativnih filmov z aktualnimi temami, povezanimi z migracijami, azilom in begunci.

Film Svobodni svet je film z "napako". Ta se skriva v dejstvu, da je tema, ki jo obravnava - izkoriščanje nedokumentiranih delavcev migrantov iz vzhodnoevropskih držav s strani zaslužkarjev na Zahodu - preveč obsežna, da bi z njo lahko opravil v vsega 90 minut dolgem filmu. Prav tako bi od režiserja pričakovali, da bo Svobodni svet upodobil na v žanrske spone ukleščen način. Vendar Loach v svoji socialni drami kljub vsemu pove vsebinsko ogromno, obenem pa ohranja dovršen primer zgoščene, napete filmske naracije, napovedujejo v Kinodvoru.

Filmu bo malo pred 21.00 v kavarni Kinodvora sledila okrogla miza na temo izkoriščanja migrantov. Na njej bodo sodelovali Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Nina Obran iz društva Ključ in Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo.

Lahko ljubezen prestane neodobravanje okolice?
Slovenska kinoteka bo na otvoritveni dan festivala predvajala Vsi drugi se imenujejo Ali, morda najbolj znamenit in priljubljen film Rainerja Wernerja Fassbinderja, v katerem režiser tematizira začetek sedemdesetih, “zlata leta” ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v “gastarbajterski” lokal in se zaplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem) - sicer mu ni tako ime, a v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in drugih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegov izvor in socialni položaj gastarbajterja.

Migrantje s statusom ... medvedov?
Festival, ki bo letos potekal do 22. junija, organizatorji ob svetovnem dnevu beguncev, 20. junija, pripravljajo že tretjič. Letošnji festival bo ponudil izbrano bero filmov, ki vsak na svoj način na filmskem traku "beležijo sledi, ki jih za seboj puščajo migranti v iskanju novega, boljšega življenja", so zapisali organizatorji. Omeniti velja še Življenje potem – 4 zgodbe o mučenju finskega režiserja Mervija Junkkonena, Uvoz-izvoz (Import-Export) avstrijskega režiserja Ulricha Seidla, ki je razpet med vzhod in zahod nove Evrope (Ukrajino in Avstrijo), ter V deželi medvedov Nike Autor, ki govori o delavcih migrantih, ki v Slovenijo prispejo z željo po boljšem življenju, domov pa se velikokrat vračajo še revnejši, kot so prišli. (Naslov filma ni naključje, saj je med medvedi in migranti v Sloveniji veliko podobnosti. Oboji imajo malo pravic in so na neki način nevidni, hkrati pa o njihovem številu v Sloveniji krožijo različni podatki, ki so pogosto vir spora, ko se govori o njihovem odstranjevanju. Tako medvedi kot migranti naj bi namreč delali škodo slovenskemu gospodarstvu; eni baje pojedo preveč ovc, drugi baje kradejo službe poštenim slovenskim državljanom, o njenem filmu pišejo organizatorji.)

Festival dopolnjuje obfestivalsko dogajanje, ki ga bodo prek okroglih miz, medkulturnih dogodkov in koncertov posvetili spoznavanju različnih kulturnih tradicij ter njihovemu prepletanju in stapljanju v današnjih multikulturnih družbah. Na svetovni dan beguncev bo tako v Mestnem muzeju Tomo Križnar neposredno iz znova nemirnega Sudana predstavil svoj film Oči in ušesa Boga – videonadzor Sudana (Tomo Križnar in Maja Weiss, 2012). Filmu bo sledila okrogla miza ter koncert Igorja Leonardija in Sekouja Kouyate (Gvineja).

Vstop na filmske projekcije in druge obfestivalske dogodke je prost.

Če se bo grožnja z recesijo in množično izgubo delovnih mest v Sloveniji nekoč dejansko uresničila, vas verjetno zanima, kako se bodo do nas, priseljencev, obnašali avtohtoni prebivalci v obljubljenih deželah. Za boljše razumevanje sedanjosti nekoga drugega in mogoče prihodnosti nas samih tako ne zamudite letošnjega Festivala migrantskega filma, čigar bera znaša prek 25 filmov različnih žanrov. Vsi mi smo migranti!

Urban Presker, član ekipe Festivala