Sproščeno drža in grizljanje korenja, pa slengovski govor, ki je nastal iz mešanice govorice Bronxa in Brooklyna, so zaščitni znaki Zajčka Dolgouščka. Foto:
Sproščeno drža in grizljanje korenja, pa slengovski govor, ki je nastal iz mešanice govorice Bronxa in Brooklyna, so zaščitni znaki Zajčka Dolgouščka. Foto:
Kot mnogi zvezdniki, si je tudi Dolgoušček z leti dela v Hollywoodu prislužil svojo zvezdo na Pločniku slavnih.
Risanim junakom Looney Tunes so vdihnili življenje Warnerjevi mojstri risank, kot so Chuck Jones, Friz Freleng, Tex Avery, Bob Clampett in Bob McKimson, sinhronizator Mel Blanc in glasbeni opremljevalec Carl Stalling. Ti in mnogi drugi so postali legende zabavnih risank, osvojili so številne oskarje in druge nagrade.
Risanke o Zajčku Dolgouščku so snemali vse do 80. let prejšnjega stoletja, ko je zanimanje zanje upadlo. Zgornja slika je iz leta 1954, ko je nastala tudi risanka Bewitched Bunny (Začarani Zajček).

Bugs Bunny (Zajček Dolgoušček) je bil dolga leta eden izmed najbolj priljubljenih likov iz vrst serije risank, zbranih pod imenom Looney Tunes, ki so jih snemali pri Warner Bros. Potem pa je njegova zlata doba zašla in danes 70-letni Zajček se že leta ni pojavil na malih ali velikih zaslonih. Vsaj v glavni vlogi ne. Leta 2003 so sicer posneli film Looney Tunes: Ponovno v akciji, ki je bil nekakšen kolaž vseh najbolj znanih risanih junakov Warner Brothersa, združenih s pravimi igralci. Njihova naloga je bila seveda rešiti svet pred zlobneži, le da Zajček Dolgoušček tu ni bil osrednji lik.

Velika vrnitev in pomisleki ob njej
Prav zato se marsikdo sprašuje, ali bo Dolgoušček pri mladem občinstvu požel enak uspeh, kot ga je, ko še je bil med najbolj priljubljenimi junaki. Filmska družba Warner Bros. je začela snemati kratke risanke Looney Tunes v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Takrat je večina hollywoodskih studiev snemala kratke risanke, ki so jih kinematografi prikazovali na začetku predstav, pred celovečernimi filmi, vendar so bile risanke Looney Tunes pri gledalcih najbolj priljubljene.

Prvim junakom šestminutnih zabavnih zgodb, kot so Zajček Dolgoušček, ki ga zlepa nobena stvar ne spravi iz tira, Racman Tepko, ki ga prav vsaka stvar spravi iz tira, in Pujsasti pujsek, ki tako prisrčno pojecljava, so se v naslednjih štiridesetih letih pridružili Tasmanski vrag, Cestni dirkač, Kojot, Čivkec, Silvester in mnogi drugi. Pozneje so se serije preselile na TV-zaslone in ameriško občinstvo je lahko ob sobotnih jutrih spremljalo njihove vragolije, vse dokler v 80. letih zanimanje za risane junake ni začelo upadati in so jih umaknili iz programa.

Newyorški slengovski miks
"Uradno" se je prvič na televiziji pojavil leta 1940 v filmu A Wild Hare, kjer pretkano pride iz svoje luknje, medtem ko ga lovi njegov oboroženi 'naravni sovražnik' Elmer Fudd in ga iz oči v oči vpraša: "What's up, Doc?" (kar bi lahko dobesedno prevedli kot "Kaj zdej, dohtar?"). Pozneje je prav ta stavek postal njegova tipična fraza, ki jo je uporabljal, ko je bil lovljen, a nikoli ulovljen.
Sploh pa je bil Zajček Dolgoušček znan po svojem načinu govora; slengovski mešanici Bronxa in Brooklyna, ki je omrežila in zabavala marsikoga. Predvsem je občinstvo zabavala njegova brezskrbnost in mirnost, pa čeprav se je znašel iz oči v oči z Elmerjem. Ob tem pa je bil tudi ravno prav bistroumen in preprost.

Sproščeno prežvekovanje korenja
Pravijo, da je režiser serij Looney Tunes Chuck Jones navdih za Dolgouščkovo sproščeno grizljanje korenjčka - navadno v ležeči ali polsloneči pozi - dobil med gledanjem filma It Happened One Night (Zgodilo se je neke noči), ko v enem izmed prizorov Clark Gable hitro prežvekujoč korenje napihnjeno razlaga svoji prijateljici, kakšna so pravila uspešnega štopanja (posnetek si lahko ogledate spodaj).

Prvi risani junak na znamki
Do leta 1942 je bil zajček Dolgoušček že najbolj priljubljen junak, kar pravzaprav pomeni, da je bil v Ameriki uvrščen ob najbolj zveneča imena tedanje dobe (tudi sovražna, kot sta Hitler in Mussolini). Pojavil se je v 163 kratkih risanih filmih, pa tudi v nekaterih neanimiranih, leta 1997 so mu namenili celo poštno znamko in tako je postal prvi risani junak, počaščen na ta način.
Se pa kljub temu mnogi sprašujejo, ali je obuditev Zajčka pametna poteza. Da bo, tako kot nekatere verzije novoobujenih risanih junakov (Smrkci, Alvin in veverički ...), postal preveč pomehkužen in korekten ter na ta način izgubil tisto zanj značilno ostrino.