Specifičen čas, v katerem zgodba poteka, zahteva tudi posebne priprave, od starih kostumov, uniform do avtomobilov, pričesk, našitkov, čepic, mask ... Scenograf Črnih bratov je Dušan Milavec, kostumografka Meta Sever, direktor fotografije pa Janez Kališnik. Foto: Emka.si
Specifičen čas, v katerem zgodba poteka, zahteva tudi posebne priprave, od starih kostumov, uniform do avtomobilov, pričesk, našitkov, čepic, mask ... Scenograf Črnih bratov je Dušan Milavec, kostumografka Meta Sever, direktor fotografije pa Janez Kališnik. Foto: Emka.si

Da ne bi bilo pozabljeno, sem prijel za pero. Spomin na Črne brate naj živi vsaj v teh vrsticah. Ta zgodba naj nam tudi obudi misel na desettisoče naših rojakov za mejami, ki še danes živijo z enako tesnimi občutki, kot so živeli naši dijački.

F. Bevk leta 1952 o tem, zakaj je napisal povest.
Povest Črni bratje je France Bevk napisal po resničnih dogodkih, vendar se imena, število članov organizacije ter nekatere manjše podrobnosti ne ujemajo z dejanskimi dogodki. Prav tako pa je zamolčana tudi njihova nadaljnja usoda (dogajanje v povesti se konča s smrtjo najmlajšega Črnega brata, ki se je v njegovi povesti imenoval Jerko, dejansko pa mu je bilo ime Mirko Brezavšček).

Gre za zgodbo o skupini 'dijačkov', starih od 13 do 17 let, ki v začetku 30. let 20. stoletja na slovenskem Primorju, ki je bilo tedaj pod italijansko oblastjo, ustanovijo organizacijo Črni bratje. Vsi ti 'dijački' hodijo v italijanske šole, a ne glede na to čutijo, da so pripadniki naroda, ki ga je fašistična Italija želela izbrisati iz prostora. Njihov vodja je bil Zorko Rejec, ki je oblikoval prisego, s katero so člani obljubili, da bodo delovali tajno in da ne bo nihče nikogar izdal. Poleg tega so si Črni bratje za tajno zapisovanje podatkov izmislili posebno abecedo, za pisanje protifašističnih gesel pa so si priskrbeli gumijaste štampiljke s črkami.

Da ne bi ostalo pozabljeno
Njihovo nezakonito delovanje in nepokorno vedenje - izdelava in trosenje lističev po Gorici in okolici, lepljenje plakatov, s katerimi so ljudi spodbujali k narodnemu ponosu in odpornosti proti asimilaciji, pisanje protifašističnih gesel, žuganj s pestmi in vpitja 'Živela svoboda!' - sta fašistično oblast močno vznemirjala. Policija je bila pred skrivnostnimi storilci nemočna, očitki višjih organov o njihovi nesposobnosti pa so povzročili skrajno poostren nadzor. Črne brate, vse mladoletne, je fašistična policija ujela, zaprla, mučila. Javnosti jih je prikazovala kot mogočno uporniško organizacijo, njihovo izživljanje pa je najhuje občutil najmlajši med Črnimi brati, trinajstletni Mirko Brezavšček, ki so ga izmučili do smrti.

Enkratna zgodba uporništva in smrti otroka sredi vzpona fašističnega nasilja je skoraj pozabljena. Prekriva jo čas več kot sedmih desetletij. Najmlajši fašistični mučenik leži v osami skrivnostnega groba Goriških brd. Njegovi Črni bratje so bili Zorko Rejec, Just Brezigar, Rudolf Torkar, Stanislav Gorkič, Danilo Pirc, Kamilo Rijavec, Ivan Verdikon, Rafael Brešan, Radislav Sviščuk, Ivan Gašperšič, Avguštin Škerjanc, Viktor Grohar, Rudolf Munih, Franc Lapajne, Karlo Žbogar, Franc Hvalič in Peter Levpušček.

30 snemalnih dni in 500 statistov
Scenarij povesti napisane po resničnih dogodkih sta napisala Marjan Bevk, sin pisatelja Franceta Bevka, in Marko Bratuš, režiser pa je Tugo Štiglic. Nadaljevanka bo na sporedu Televizije Slovenija predvidoma decembra letos, prihodnje leto pa bo mogoče videti filmsko različico. Snemanje, ki se je začelo v Vipavi, bo trajalo 30 dni, med 19. aprilom in 31. majem, scene pa bodo vsebovale tudi posnetke z muzejskim vlakom med Mostom na Soči in Novo Gorico, igralci se bodo sprehajali po ulicah v italijanski Gorici, dva dni pa bo snemanje potekalo tudi v Ljubljani, na sodišču in v zaporih. V Črnih bratih bodo nastopili Dominik Vodopivec, Deni Dernovšek, Žan Jovič, Blaž Kemper, Nejc Skubin, Kristi Hodak, Mišel Ćurić, Tomaž Rudež, Franko Korošec, Gorazd Jakomini, Marjuta Slamič, Minu Kjuder, Gojmir Lešnjak, Danijel Malalan, Primož Pirnat, Ana Facchini in drugi. Vidnejše vloge bo imelo 55 igralcev, ob njih pa bo nastopilo kar 500 statistov!

Da ne bi bilo pozabljeno, sem prijel za pero. Spomin na Črne brate naj živi vsaj v teh vrsticah. Ta zgodba naj nam tudi obudi misel na desettisoče naših rojakov za mejami, ki še danes živijo z enako tesnimi občutki, kot so živeli naši dijački.

F. Bevk leta 1952 o tem, zakaj je napisal povest.