Pomemben dokument časa, ki priča o dogodkih pred, med in po internaciji, so tudi spisi otrok, ki so nastali po vrnitvi domov, v takratnih partizanskih šolah. Foto: Kinoatelje
Pomemben dokument časa, ki priča o dogodkih pred, med in po internaciji, so tudi spisi otrok, ki so nastali po vrnitvi domov, v takratnih partizanskih šolah. Foto: Kinoatelje

Film ni zgodba s srečnim koncem, ampak preprosto pričevanje, ki dokazuje, da humanost in solidarnost lahko prevladata nad sovraštvom.

Dorino Minigutti, režiser in scenarist
Onstran žice
Letos mineva sedemdeset let od začetka internacij Slovencev in Hrvatov v italijanska koncentracijska taborišča. Foto: Kinoatelje

To je bil edinstven primer v okupirani Evropi – da so otroci še med vojno pisali o svojem trpljenju.

Zbrana pričevanja otrok so mnogo več kot opomin na eno največjih grozot 20. stoletja; so predvsem izpovedi posameznikov, ki so zbrali dovolj poguma in obrnili stran v novo življenje. Foto: Kinoatelje
Onstran bodeče žice Gonarsa

V ljubljanskem Kinodvoru se je odvila slovenska premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice režiserja in scenarista Dorina Miniguttija.

Film odkriva pretresljiv in na filmu skoraj nikoli zabeležen trenutek zgodovine 20. stoletja: trpljenje pripadnikov slovenske in hrvaške narodnosti, ki so bili sredi strahot druge svetovne vojne zaprti v italijanskem koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Sedemdeset let pozneje je Minigutti na filmu zbral ganljive zgodbe prič, ki obujajo spomine preživelega trpljenja, izgube lastne identitete in človeškega dostojanstva. Hkrati je to zgodba o pogumnih posameznikih, ki so našli moč, da so po tej strahotni izkušnji odprli novo poglavje v svojem življenju. Film je nastal v slovensko-italijansko-hrvaški koprodukciji in ima tudi krajšo, televizijsko različico, ki jo bo TV Slovenija predvajala 8. maja.

Vojne grozote skozi otroške oči
Onstran žice se sprehodi skozi manj znane pokrajine druge svetovne vojne, opisane skozi otroško perspektivo. Preplet spominov se strne v ganljivo pripoved preživelih iz taborišča Gonars, kamor so bili pregnani z različnih koncev današnje Slovenije, predvsem iz Ljubljane, Kočevja, Gorskega kotarja in Istre, pa tudi prepeljani iz taborišča na Rabu. Bili so premladi, da bi vedeli, zakaj so tam, a dovolj zreli, da jim ni zmanjkalo volje do življenja, pa tudi do ustvarjanja ne. "To je bil edinstven primer v okupirani Evropi – da so otroci še v času vojne pisali o svojem trpljenju," pred kamero pove eden izmed pričevalcev.

Vez s tukaj in zdaj
Preteklost je obenem seveda izhodišče za prihodnost: več kot šestdeset let pozneje otroci v razredu berejo spise, ki so jih pisali po internaciji njihovi vrstniki, jih ilustrirajo, zastavljajo vprašanja ... Njihov pogled na dogodke je drugačen od pogleda odraslih, zato pa nič manj prizemljen; vprašanja, ki na prvi pogled zvenijo naivno, so v resnici mnogo bolj jasna in zavezujoča, saj terjajo prav takšne odgovore.

Srhljive statistike
V osemnajstih mesecih je v Gonarsu umrlo 509 ljudi, od tega 71 otrok, mlajših od enega leta. Več kot 30.000 ljudi je bilo interniranih, večinoma ženske, pa tudi starejši in otroci. V taborišču so se znašli tudi (pozneje) priznani slovenski akademski slikarji in tudi nekateri samouki. Zapustili so obsežen in neprecenljiv opus likovnih del, ki kot edino ohranjeno vizualno gradivo (hrani ga Muzej novejše zgodovine) priča o takratnem trpljenju in grozotah. Med njimi so bili Nikolaj Pirnat, Drago in Nande Vidmar, Stane Kumar, Vlado Lamut, Marijan Tršar, Slavko Balentin in drugi.

Pri pisanju scenarija za film Onstran žice je režiserju pomagal slovenski zgodovinar dr. Boris Gombač, ki je skupaj z Metko Gombač in Dariem Mattiusijem izpeljal raziskavo, postavil razstavo in objavil publikacijo Ko je umrl moj oče – Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942–1943).

Ne zamudite: Pogovor z ustvarjalci
Projekciji je sledilo srečanje z ustvarjalci filma in okrogla miza z režiserjem Dorinom Miniguttijem, zgodovinarkama Metko Gombač in Nevenko Troha ter z ustvarjalcem romana v stripu Italijanska zima Davidom Toffolom, ki se dotika iste teme kot dokumentarni film in je pravkar doživel prevod v slovenščino. Pogovor sta vodila Igor Prassel v imenu Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta in Aleš Doktorič, predsednik društva Kinoatelje.

Ugledni gostje
Kot gost se bo projekcije udeležil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo, svojo udeležbo pa sta potrdila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Janez Stanovnik.

Film ni zgodba s srečnim koncem, ampak preprosto pričevanje, ki dokazuje, da humanost in solidarnost lahko prevladata nad sovraštvom.

Dorino Minigutti, režiser in scenarist

To je bil edinstven primer v okupirani Evropi – da so otroci še med vojno pisali o svojem trpljenju.

Onstran bodeče žice Gonarsa