Na razprodanem koncertu v Gallusovi dvorani se bodo zboru med drugim pridružili še Ženski pevski zbor Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Darko Nikolovski, Rudi Bučar, Primož Siter in Boštjan Velkavrh.

Niz dogodkov, s katerimi bodo praznovali svoj jubilej, začenjajo s koncertom v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili v družbi številnih glasbenih prijateljev. Pesem upora ostaja aktualna, tako zaradi agresij in vojn, kot razraščanja diskriminacije ter korupcije, opozarjajo člani zbora, ki ga je tržaška občina lani izgnala iz dolgoletnih prostorov. Foto: Cankarjev dom
Niz dogodkov, s katerimi bodo praznovali svoj jubilej, začenjajo s koncertom v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili v družbi številnih glasbenih prijateljev. Pesem upora ostaja aktualna, tako zaradi agresij in vojn, kot razraščanja diskriminacije ter korupcije, opozarjajo člani zbora, ki ga je tržaška občina lani izgnala iz dolgoletnih prostorov. Foto: Cankarjev dom
Sorodna novica Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča obeležuje okrogli jubilej

Kot so zapisali, izbira datuma ni naključje, saj je glavno poslanstvo zbora, ki je bil ustanovljen konec leta 1972 v Bazovici pri Trstu na pobudo nekdanjih partizanov, prenašanje izročila NOB in odporniškega gibanja, ohranitev partizanske pesmi ter posredovanje idealov miru, bratstva in enakopravnosti med narodi.

Tržaški zbor pa, kot poudarjajo, ni zgolj partizanski zbor, ki ohranja izročilo slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo. Je institucija, ki si že polnih 50 let prizadeva za utrjevanje slovenske narodne zavesti v zamejstvu in za uveljavljanje slovenske kulture.

Prvi dirigent in hkrati tudi eden od ustanoviteljev zbora je bil Oskar Kjuder, nekdanji partizan, borec Prekomorskih brigad in zaveden Slovenec iz vasice Lonjer pri Trstu, ki je zbor vodil polnih 25 let. Za njim je to vlogo prevzela Pia Cah, doma iz Križa pri Trstu, ki zbor vodi še danes. Tržaški pevci so partizansko pesem ponesli po Italiji, Sloveniji in vsej nekdanji Jugoslaviji, zbor pa je gostoval tudi drugje po Evropi in v nekdanji Sovjetski zvezi. Za njimi je že več kot 1000 nastopov.

Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: Bratstvo, mir in socialna pravica
Sorodna novica Bella ciao: napev, ki je prerasel v mit, pesem svobode in upora fašizmu

"Desničarjem smo trn v peti"
Na vprašanje, ali je okolje v Trstu naklonjeno delovanju zbora, je Pia Cah v pogovoru za sredino Delo odvrnila, da "je in ni". Kot je pojasnila, "za antifašiste in demokratične ljudi obstoj in delovanje našega zbora nista sporna. Radi nas poslušajo, hodijo na naše koncerte, pojejo z nami. Desničarjem pa smo trn v peti. Za fašiste smo mi okupatorji, čeprav zgodovina govori drugače. A jo hočejo na vsak način spremeniti? Če sem povsem iskrena, se moramo kot manjšina vsak dan boriti za svoje pravice, za svoj jezik in obstoj na tem območju".

Prejemniki zlatega reda za zasluge
Od začetka do danes se je v zboru zvrstilo več kot 550 članov – pevci, solisti, orkestraši, recitatorji – tako Slovencev in Italijanov s tržaškega in goriškega Krasa kot tudi Slovencev z različnih koncev Slovenije. Sprva moški zbor so pred 25 leti obogatili tudi ženski glasovi. Ob 40-letnici delovanja je nekdanji predsednik države Borut Pahor zbor nagradil z zlatim redom za zasluge, so spomnili v zboru.

Pinko Tomažič, ki je v Miljskih hribih pripravljal prvo oboroženo gverilsko enoto, je bil aretiran, na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in nato ustreljen na Opčinah leta1941. Na fotografiji je s sestro Danico. Foto: Goriški muzej
Pinko Tomažič, ki je v Miljskih hribih pripravljal prvo oboroženo gverilsko enoto, je bil aretiran, na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in nato ustreljen na Opčinah leta1941. Na fotografiji je s sestro Danico. Foto: Goriški muzej

Zbor Pinkoti, kot se jih je prijel vzdevek, trenutno šteje več kot 70 aktivnih članov. Pevcev, ki v zboru pojejo od samega začetka, je le še peščica, se mu pa pridružujejo zlasti mladi z obeh strani meje.

Tržaška občina jim je odrekla prostore
Zadnje leto se zbor sooča s prostorskimi težavami. Pred letom dni je namreč zbor ostal brez svojega dolgoletnega sedeža na Padričah, saj je dal tržaški župan Roberto Dipiazza območje nekdanjega begunskega taborišča, kjer naj bi tržaška univerza želela urediti kampus, zapreti.
"Kljub obljubam, da bo zadeva kmalu rešena, Pinkoti ostajajo brez svojega doma," so zapisali v zboru. "Bojimo se, da tudi ne bo, saj ji (občini) očitno ni v interesu, da bi podala roko partizanskemu zboru, in to slovenskemu, sredi Trsta, ki ji vsakokrat znova nastavi ogledalo," meni Pia Cah.