Ob letošnji 360-letnici delovanja je društvo na idrijskem Mestnem trgu pripravilo promenadni koncert s programom koračnic in priredb znanih uspešnic. Koncert so obogatili z odprtjem urbane razstave o tej po doslej znanih podatkih najstarejši tovrstni godbi na Slovenskem.

Po podatkih narodopisca, topografa in muzealca Janka Trošta je Godbeno društvo rudarjev Idrija začelo delovati leta 1665. Trošt sicer vira tega podatka ni navedel, njegovi zapiski pa so se v desetletjih izgubili. Zato pa najdemo prvo dokumentirano omembo idrijske godbe v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, v kateri govori o slavju v Idriji ob zmagi habsburških čet nad Turki pri Budimu.

Idrijska godba, ki je preživela številne zgodovinske spremembe in dogodke, je bila leta 1976 na robu ukinitve, ko jo je zaradi lastne krize delovanja prenehal finančno podpirati idrijski rudnik. Finančne težave so se vlekle več kot petindvajset let in nadaljnje delovanje orkestra je iz leta v leto viselo na nitki. Sredstva so zatem zagotavljale različne kulturne organizacije, od leta 2002 pa deluje s podporo družbe Hidria in Občine Idrija. Godba tudi danes z uniformami in imenom ostaja zvesta rudarski tradiciji.

Po starosti članov eden mlajših tovrstnih orkestrov na Slovenskem
Sredin koncert na idrijskem Mestnem trgu je bil prvi v nizu dogodkov proslavljanja letošnjega jubileja.

Pod vodstvom dirigenta Aljoše Deferrija so na predvečer 1. maja izvedli tradicionalni promenadni koncert s programom koračnic in priredb znanih uspešnic. Kljub visoki obletnici je idrijska godba, ki šteje okoli 70 godbenikov, po starosti članov eden mlajših tovrstnih orkestrov na Slovenskem, saj je povprečna starost godbenika dobrih 31 let. Med najmlajšo godbenico in najstarejšim godbenikom je 77 let razlike.

"75 let pri godbi! Še nihče ni vztrajal toliko časa"

Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in navsezadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Brez nastopa rudarske godbe si v preteklosti v Idriji ni bilo mogoče predstavljati večjega praznika ali slavja. "Takoj po vojni je bila v Idriji le plehmuska. Takratni dirigent Jože Klemenčič nas je zbiral in določil, kaj bo kdo igral. Meni je izbral klarinet. Glasba je zadovoljstvo, sicer ne bi toliko časa vztrajal. Nekaj časa bom še, enkrat bo pa treba zaključiti, ne gre drugače. 75 let pri godbi! Še nihče ni vztrajal toliko časa," je po koncertu povedal klarinetist in najstarejši godbenik, 88-letni Marijan Kogej, ki je član godbe od leta 1949.

"Meni je super, da lahko igram v najstarejši godbi v Sloveniji. Ob petkih na vajah se med odmori še kaj pogovorimo. Zabavno je. Gotovo bom ostala pri godbi, dokler bom lahko," je povedala najmlajša godbenica, tudi klarinetistka, 11-letna Olja Vencelj, ki se je orkestru pridružila lani.

V sklepnem delu koncerta je prav njima pripadla čast prižiga tako imenovanih šajblčkov oziroma glinenih lučk, ki po tradiciji na predvečer 1. maja zasvetijo v Spodnji Idriji.

Obletnico spremlja razstava
Koncert so obogatili z odprtjem urbane razstave Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije, katere soavtorji so kronistka godbe Petra Marinko Rus ter Mirjam Gnezda Bogataj in Matic Čar iz Mestnega muzeja Idrija. Na razstavi z osebnimi zgodbami desetih nekdanjih in sedanjih članov godbe predstavlja zgodovinsko ozadje njenega delovanja.

Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo. Letos je nastopilo tudi na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica.