Diorama Martina Engelbrechta iz leta 1755 upodablja razposajeno vzdušje z glasbo in plesom v krčmi. Foto: Mozarthaus
Diorama Martina Engelbrechta iz leta 1755 upodablja razposajeno vzdušje z glasbo in plesom v krčmi. Foto: Mozarthaus

Motiv hrane je predstavljen skozi glasbene rokopise in pisma, zgodovinsko glasbo, pisne in slikovne dokumente ter predmete iz javnih in zasebnih zbirk.

"Če nočete zavreči hrane, jo z veseljem jejte in pijte," se glasi stavek v libretu za Mozartovo opero Čarobna piščal. "V delu Wolfganga Amadusa Mozarta se vedno znova pojavljajo prebliski kulinarične umetnosti," je povedal direktor Mozartove hiše na Dunaju Gerhard Vitek.

Brez za lase privlečenih zaključkov
Po besedah sokustosinje Ingrid Fuchs so na razstavi predstavljeni tako izvirniki kot faksimili. Razstava po besedah sokustosa Otta Bibe temelji izključno na dejstvih. Uvede jo zapis: "Ni prostora za legende."

Po kustosovih besedah Mozart na prehranjevanje in pitje ni gledal le kot na proces hranjenja, temveč ju je videl tudi kot kulturno in družbeno izkušnjo.

Razstava je razdeljena v več tematskih sklopov, med njimi sta, denimo, Mozart je doma in Obedovanje z aristokrati. Po besedah sokustosinje pa je mogoče videti tudi kuharski knjigi iz Mozartovega časa in originalne račune, denimo za svinjsko mast, ter recepte.

Enega od sklopov so naslovili Mozart v gostilni. "Najbolj podli gostilničarji, nezdravo, nič za jesti, na srečo tu in tam jajca in brokoli," je Leopold Mozart leta 1770 pisal svoji ženi v Salzburg s petdnevnega potovanja s sinom Wolfgangom Amadeusom iz Firenc v Rim. Citat tudi uvede omenjeni sklop, kjer je med drugim razstavljen potovalni jedilni pribor iz tistih dni, ki sicer ni bil v lasti čudežnega dečka.

Obiskovalci bodo veliko izvedeli tudi o hrani in pijači v Mozartovih operah, pa tudi, da je skladatelj med pisanjem opere Titus leta 1791 s prijatelji vsak dan obiskoval kavarno v bližini svojega doma.