Najbolj znan je po glasbi za balete Pomladno obredje oziroma Posvetitev pomladi, Ognjeni ptič in Petruška.

Glasbena družina
Igor Fjodorovič Stravinski (1882–1971) se je rodil blizu Sankt Peterburga kot sin opernega pevca, v glasbi pa je ostal brez formalne izobrazbe na pobudo skladatelja Nikolaja Rimskega-Korsakova, pri katerem se je učil kompozicije in instrumentacije, vplival pa je tudi na izvedbe njegovih del.

Namesto tega je študiral pravo in filozofijo, sicer pa je že v mladosti obiskoval ure klavirja in glasbene teorije.

Usodno srečanje
Odločilen za njegov uspeh je bil ruski baletni impresarij Sergej Djagilev, ki je slišal njegovo glasbo v Sankt Peterburgu in mu naročil orkestralne aranžmaje za njegovo baletno skupino Ruski balet v Parizu.

Leta 1910 mu je nato naročil glasbo za celovečerni balet Ognjeni ptič, ki mu je v Parizu prinesel sloves enega najbolj talentiranih skladateljev mlajše generacije, navaja spletna enciklopedija Britannica.

S tem se je začelo sodelovanje med Stravinskim in Djagilevo skupino, ki je leta 1911 obrodilo balet Petruška z Vaclavom Nižinskim v naslovni vlogi, leta 1913 pa balet Pomladno obredje.

Njegova praizvedba je vzbudila velik škandal, ki je razdelil občinstvo, Stravinski pa je zaslovel tako rekoč čez noč.

Sloviti neoklasicist
Že s prvim velikim baletom Ognjena ptica je napovedal slovo od visoke romantike, s Petruško je odprl vrata neslutenim možnostim uporabe sodobnega zvoka in orkestralnih barv, v Pomladnem obredju pa je ljudsko motiviko in ritme vključil v popolnoma nov, barbarsko grob zvok ter vzdušja.

Zatem se je umaknil v Švico, kjer je snoval nekoliko bolj asketski glasbeni izraz in s komornim baletom Vojakova zgodba (1918) začrtal novo glasbeno smer – neoklasicizem. Po prvi vojni je obnovil stik z Djagilevim in za njegovo skupino leta 1920 ustvaril še balet Pulcinella. Z drugo svetovno vojno je začel ustvarjati v ZDA, kjer se je ukvarjal tudi z 12-tonsko tehniko Arnolda Schönberga.