Billie Holiday (7. april 1915–17. julij 1959). Foto: Wikipedia

Ena največjih pevk v zgodovini džeza, za katero je veljalo, da zna s svojim krhkim glasom improvizirati kot z instrumentom, se je poslovila pri vsega 44 letih. Kljub uspešni karieri je vse življenje v sebi nosila veliko žalost, kar je med drugim vodilo v odvisnost od alkohola in mamil, večinoma heroina.

Sto let Lady Day in hrepeneče melanholije v njenem glasu

Billie Holiday se je kot Eleanora Fagan rodila 7. aprila 1915 v Baltimoru. Imela je težko otroštvo in mladost, med drugim je delala tudi v javnih hišah. Nastopati je začela leta 1929 po nočnih klubih v newyorškem Harlemu. Leta 1933 ji je do uspeha pomagal Benny Goodman.

Med letoma 1935 in 1939 je posnela številne skladbe s pianistom Teddyjem Wilsonom, trobentačem Royem Elridgeem, saksofonistom Lesterjem Youngom ter orkestrom Counta Basieja in Artieja Shawa.

Čutna in obenem robata vokalna izvedba
Skladbe Fine and Mellow, Lover Man, Some Other Spring in Strange Fruit sodijo med njene največje uspešnice, med največje vzornike pa Louis Armstrong in Bessie Smith. Billie Holiday si je ugled ene največjih pevk v zgodovini džeza pridobila zaradi strasti, ki jo je gojila do te zvrsti, ter zaradi svoje vokalne izvedbe, ki je bila čutna in robata obenem.

Niso bili redki, ki so na pevko gledali kot na "slabo žensko". Lanie Robertson, avtor predstave o njenem življenju z naslovom Lady Day at Emerson's Bar and Grill (Ženski dan v lokalu in grillu Emerson), je dejal, da so ob premieri leta 1986 številni na Billie Holiday gledali kot na slab vzor – bila je odvisnica od mamil in alkoholičarka.

Po besedah Robertsona je ob premieri svoje predstave leta 2014 ugotovil, da ljudje na pevko ne gledajo več tako. Ravno nasprotno – v njej so vendarle prepoznali borko za državljanske pravice in borko proti predsodkom ter rasni neenakosti. O njenem protestniškem duhu priča tudi prej omenjena skladba Strange Fruit.

Dama poje bluz
Leta 1956 je v sodelovanju z Williamom Duftyjem izdala avtobiografijo Lady Sings the Blues (Dama poje bluz), po kateri je Sidney J. Furie leta 1972 posnel istoimenski film, v katerem je v vlogi Holidayeve nastopila pevka Diana Ross.

Diana Ross kot Billie Holiday v filmu Dama poje bluz. Foto: IMDb

Aretacija na smrtni postelji
Billie Holiday so v času življenja večkrat aretirali zaradi posedovanja mamil in tudi na smrtni postelji v newyorški bolnišnici ni bilo nič drugače, saj so jo kar leže aretirali, vklenili v lisice, izvedli racijo v njeni bolnišnični sobi in ji dodelili policijski nadzor.

Umrla je 17. julija 1959 za posledicami pljučnega edema in odpovedi srca, ki jo je povzročila ciroza jeter.