V času karantene so ravno stvaritve kulturno-kreativnega sektorja marsikomu pomagale prebroditi stresno obdobje Ironično je, da je ravno ta panoga zdaj ena najbolj prizadetih. Foto: Reuters
V času karantene so ravno stvaritve kulturno-kreativnega sektorja marsikomu pomagale prebroditi stresno obdobje Ironično je, da je ravno ta panoga zdaj ena najbolj prizadetih. Foto: Reuters

To se jim zdi nujno, ker je kulturno-kreativni sektor zaradi pandemije ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, okrevanje pa bo dolgotrajno.

Nižja nadomestila za uporabnike avtorskih del, ki v času ukrepov ne obratujejo

SAA je Počivalška k izvajanju lani sprejete direktive pozvalo v pismu. Slovenija naj jo implementira skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce (AV) iz naslova uporabe njihovih del na spletnih platformah oz. ponudnikih videa na zahtevo, so sporočili iz slovenske kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic na AV-delih Aipa, članice SAA.

Spletne platforme v času krize služile, a tega niso delile z ustvarjalci
Kot so zapisali, so bili AV-ustvarjalci zaradi zdravstvene krize prisiljeni ustaviti delo, filmski studii in kinodvorane so bile zaprte, številni pa so zapadli v socialno in finančno krizo. Po drugi strani pa so imele različne spletne platforme oziroma ponudniki storitev videa na zahtevo rekordne rasti naročnikov in prihodkov.

Te "svojega finančnega uspeha niso želele deliti s tistimi, ki so jim to omogočili – ustvarjalci". Zato, kot poudarjajo v SAA-ju, večina evropskih AV-ustvarjalcev od rekordne gledanosti njihovih del ni imela ničesar. Nadomestila so, zakonsko določeno ali prostovoljno, dobili le ustvarjalci v šestih državah v Evropi – v Belgiji, Franciji, Estoniji, Italiji, Španiji, na Švedskem in v Švici.

S krizo se je po njihovem mnenju jasno pokazalo to, na kar opozarjajo že nekaj časa: da se povečuje obseg uporabe del na spletnih platformah oz. pri ponudnikih videa na zahtevo in njihovi prihodki, na drugi strani pa so prikrajšani ustvarjalci. Takšne razmere so po mnenju SAA-ja posledica zastarele zakonodaje, ki ne sledi tehnološkemu razvoju in ne predvideva nadomestil za ustvarjalce na novih medijih, kar spletne platforme tudi izkoriščajo.

"Slovenski AV-sektor je eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije," so v pismu spomnili spomnili ministra Počivalška. Foto: BoBo

Zato, kot poudarjajo v SAA-ju, zakonodaja nujno potrebuje posodobitve. Na ravni EU-ja uzakonjena neodpovedljiva pravica do nadomestila za AV-ustvarjalce, ki jo v njihovem imenu uveljavljajo kolektivne organizacije, ki se lahko "enakopravno pogajajo z velikimi mednarodnimi igralci", se jim zdi najboljša rešitev, da bi ti nadomestilo tudi dobili.

Stroška nadomestil ne bi nosile državne institucije
S tem po njihovem prepričanju ne bi dodatno obremenjevali financiranja produkcije in same produkcije, pa tudi ne državnih institucij, ki finančno podpirajo produkcijo in distribucijo evropskih del. Stroške nadomestil bi nosile spletne platforme oz. ponudniki videa na zahtevo, in sicer glede na prihodke, ki jih ustvarijo z uporabo del ustvarjalcev. Da je to najboljša rešitev, dokazuje praksa iz držav, kjer imajo pravice AV-ustvarjalcev urejene na ta način, so še zapisali v SAA.

Zamujen čas
V Aipi pa so še poudarili, da bi AV-ustvarjalci veliko lažje prebrodili trenutne razmere, če bi bila direktiva že uveljavljena in bi tako že prejemali nadomestilo za uporabo svojih del na spletu. Ob tem so spomnili na lani predstavljeno študijo državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov AV-industrije v Sloveniji, ki je pokazala, da je dodana vrednost zaposlenega v tem sektorju višja kot pri izvoznikih.

"Slovenski AV-sektor je eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije," so spomnili Počivalška.

Države članice EU-ja imajo sicer za implementacijo direktive čas do junija 2021, kar pa ne pomeni, da tega ne morejo storiti predčasno.