Proračun letošnjega festivala bo med 40.000 in 45.000 evri, večino denarja bosta prispevala ministrstvo za kulturo in Občina Kanal ob Soči, del pa tudi sponzorji. Na fotografiji eden od koncertov v okviru Kogojevih dnevov 2015. Foto: Radio Koper
Proračun letošnjega festivala bo med 40.000 in 45.000 evri, večino denarja bosta prispevala ministrstvo za kulturo in Občina Kanal ob Soči, del pa tudi sponzorji. Na fotografiji eden od koncertov v okviru Kogojevih dnevov 2015. Foto: Radio Koper

Festival Kogojevi dnevi pripravlja Prosvetno društvo Soča Kanal in nosi ime primorskega skladatelja Marija Kogoja. S svojim delovanjem povezuje štiri kraje, ki jih je skladatelj zaznamoval: Kanal in Gorico, kjer se je šolal, Trst, kjer se je rodil, in Ljubljano, kjer je služboval. Poleg Kanala ob Soči bodo koncerti letos potekali še v Kopru ter v Bardu in Gorici v sosednji Italiji, večinoma na prostem, v primeru slabega vremena pa se bodo preselili v dvorano kulturnega doma v Desklah. "Vključimo se v vsak koncertni program, naredimo v koncertnem programu tudi neko nit, ki zadovolji mogoče širše občinstvo, ki pride iskat čustveni naboj na koncert", je za Radio Koper povedal umetniški vodja Andrej Feguš.

Organizatorji tudi ugotavljajo, da bi zaradi popravila župnijske cerkve v Kanalu potrebovali drugačno akustično dvorano za izvedbo koncertov, saj dvorana kulturnega doma ni najprimernejša za izvedbo tovrstnih koncertov. Kot je na novinarski konferenci dejal kanalski župan Miha Stegel, občina podpira Kogojeve dneve, zato bodo v prihodnje razmislili o drugih prizoriščih. "Vsekakor si želimo, da bi mogoče uredili še kakšno dvorano z višjim akustičnim standardom, potem bomo pa videli, kaj je še mogoče narediti," je pojasnil Stegel.

Dela Marija Kogoja (1892–1956) uvrščamo med glasbeni ekspresionizem, ki ga dopolnjuje s komponističnimi prvinami pozne romantike politonalnosti in osamosvojenih disonanc. Vrhunec njegovega opusa predstavlja opera Črne maske (krstno uprizorjena leta 1929), po tem letu pa se je skladatelj začnel nagibati h glasbenem neoklasicizmu. Mnogo njegovih skladb in glasbenoteoretskih del je ostalo nedokončanih. Foto: dLib
Dela Marija Kogoja (1892–1956) uvrščamo med glasbeni ekspresionizem, ki ga dopolnjuje s komponističnimi prvinami pozne romantike politonalnosti in osamosvojenih disonanc. Vrhunec njegovega opusa predstavlja opera Črne maske (krstno uprizorjena leta 1929), po tem letu pa se je skladatelj začnel nagibati h glasbenem neoklasicizmu. Mnogo njegovih skladb in glasbenoteoretskih del je ostalo nedokončanih. Foto: dLib

Smisel festivala je napolniti koncertne prostore
Organizatorji bodo tudi tokrat dali priložnost nekaterim mladim izvajalcem in skladateljem. Tako bo letos na koncertih slišati več krstnih izvedb, je povedal Feguš. Slavnostni začetek bo danes zvečer v galeriji Rika Debenjaka, kjer bodo v sodelovanju z mariborsko Umetnostno galerijo odprli pregledno razstavo slikarja Anteja Trstenjaka s 50 predstavljenimi deli slikarja. Kustosinja Andreja Borin, odgovorna za razstavo, je o umetniku dejala: "Bil je odličen akvarelist in zelo sproščen v risbi, predstavljen je pa tudi cikel Lužičank. To pa je prav posebna zgodba, ki ga je zelo dolgo zaposlovala." Na zunanjem prizorišču na Kontradi bo sledil koncert Komornega godalnega orkestra Cantabile. Slavnostni govor ob odprtju festivala bo imel Pavel Mihelčič iz Društva slovenskih skladateljev, zbrane pa bo nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Do oktobra se bodo zvrstili še številni drugi koncerti
Sodelovanje s Kogojevimi dnevi je za Slovence v Italiji velika čast, poudarja kulturna delavka Luisa Cher: "Ker oživijo tudi tisti deli Benečije, ki so manj poznani. Seveda je tak dogodek biser za našo skupnost." Festival se bo nadaljeval 8. septembra s koncertom pianista Ivana Skrta, teden dni pozneje bodo obiskovalci na Kontradi lahko prisluhnili Komornemu godalnemu orkestru Akademije za glasbo iz Ljubljane pod taktirko Janeza Podleska, 16. septembra pa bo občinstvo znova razveselil Slovenski oktet. V nedeljo, 17. septembra, bo v Kopru koncert Mladinskega zbora Tabora mladih pevcev Primorske 2023.

V soboto, 23. septembra, bo v Kanalu koncert Godalnega kvarteta Carpe Artem, 29. septembra bo koncertiral Godalni kvartet bratov Feguš s sopranistko Sabino Cvilak, 1. oktobra pa se bo ljubiteljem vokalne glasbe predstavil ženski pevski zbor Carmen Manet. Dan pozneje bo nastopil še Komorni orkester Nova v Bardu. Zadnji koncert bo namenjen mladim – Mladi za mlade, prisluhniti pa mu bo mogoče 15. oktobra v dvorani kanalske osnovne šole.