Ben kot očetovski lik ni hladen, nedostopen ali odtujen, ravno nasprotno: je simpatični junak, »superoče«, pravi Kapitan Fantastični, ki mora po izgubi žene razbito družinsko ladjo popeljati skozi viharje iz gozda nazaj v civilizacijo. Foto: Kinodvor
Ben kot očetovski lik ni hladen, nedostopen ali odtujen, ravno nasprotno: je simpatični junak, »superoče«, pravi Kapitan Fantastični, ki mora po izgubi žene razbito družinsko ladjo popeljati skozi viharje iz gozda nazaj v civilizacijo. Foto: Kinodvor
Kapitan Fantastični
Današnji svet ni nič manj divji, kot je bil nekoč, nam govori film, in preživetje v asfaltni džungli in brutalni potrošniški civilizaciji je v resnici bolj zapleteno kot življenje v gozdni divjini. Foto: Kinodvor

Zaradi biomedicinske oploditve žensk ga razjedajo občutki negotovosti, ali ga ženske sploh še potrebujejo. Gotovo mu ni lahko. Kako naj bo močan in hkrati nežen, kako naj vzpostavi pristni odnos s svojimi potomci? Ko pomislimo na očetovski lik, se nam pogosto prikazuje kot odsotni, strogi ali nepriljudni kruhoborec, ki ga življenje okoli domačega ognjišča ne zanima, ker ima pač pomembnejše zadolžitve. Tak oče je denimo nepozabni Jack Nicholson v vlogi pisatelja v grozljivki Izžarevanje Stanleyja Kubricka, ki gledalcu ne ponudi naklonjene identifikacije.

Film scenarista in režiserja Matta Rossa nam predstavi drugačnega očeta. Ben (igra ga Vigo Mortensen) v gozdnem taboru na Zahodu Združenih držav Amerike skrbno vzgaja svojo veliko družino, pri čemer kot roditelj združuje lastnosti, ki jih je tradicija poverila obema spoloma. Je močan in nežen hkrati; je skrbnik, zaupnik svojih otrok in hkrati pravi junak, kar film poudari že uvodnem prizoru. V film vstopimo s prizorom lova na dnevni obrok hrane, pri katerem v ekipnem duhu sodeluje vsa družina. Oče otroke uči veščine preživetja v divjini. On je tisti, ki potomcem pokaže, kako naj postanejo ljudje, ki so zmožni premagati divjino zunaj in znotraj sebe. Kajti današnji svet ni nič manj divji, kot je bil nekoč, nam govori film, in preživetje v asfaltni džungli in brutalni potrošniški civilizaciji je v resnici bolj zapleteno kot življenje v gozdni divjini.

Ob vsem tem oče prevzema še nalogo, ki jo je sodobni svet namenil izobraževalnemu sistemu. Ko se spusti večer, z otroki polemično razpravlja o knjigah. Ben kot očetovski lik ni hladen, nedostopen ali odtujen, ravno nasprotno: je simpatični junak, »superoče«, pravi Kapitan Fantastični, ki mora po izgubi žene razbito družinsko ladjo popeljati skozi viharje iz gozda nazaj v civilizacijo. Kapitan Fantastični je zato kot družinska drama o preobrazbi in soočanju z izgubo čustveno prepričljiv film in ga priporočam v ogled.

Urban Tarman, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).


Napovednik filma Kapitan Fantastični:


Oddaja Gremo v kino: