Sicer ambiciozno zastavljeni
Sicer ambiciozno zastavljeni "grozljivi" učinki ne presegajo učinkov že tisočkrat videnih popadljivih krvoločnih pošasti iz pestre zgodovine filmskih grozljivk, zgodba pa je – s koncem vred – tako zelo boleče predvidljiva, da ji niti zanimiva obredna podlaga ne more pomagati, da bi bila zares grozljiva. Foto: Kolosej
Vse sestavine za dobro grozljivko so na mestu, a medtem ko se Nastja počuti vedno bolj nelagodno – režiser Svyatoslav Podgaevskiy to pretirano poudarja z razvlečenimi in upočasnjenimi bližnjimi posnetki in značilno glasbeno podlago – se tako počuti tudi gledalec. Foto: IMDb

Preostali akademiki so se Hamlu seveda posmehovali, toda med ljudmi se je kljub temu že kmalu uveljavil obred, pri katerem so pokojnikom na zaprte veke narisali nove oči, da bi njihova duša kljub fotografiranju ostala nedotaknjena. Ob pomoči ohranjenega negativa, ki je bil takrat še na stekleni plošči, pa naj bi bilo dušo ob nekakšnem pogrebno-poročnem obredu mogoče prenesti tudi v novo telo …

Dogajanje ruske srhljivke Nevesta je postavljeno v obdobje približno dvesto let po uveljavitvi teh čudaških obredov, toda tradicija je na ruskem podeželju še vedno močno zakoreninjena in ko mladoporočenka Nastja prvič odpotuje na deželo, da bi končno spoznala moževo družino, se ji kljub idiličnemu okolju kmalu zazdi, da je nekaj hudo narobe. Prelepa stara hiša ima skrivne hodnike in prehode, kar naprej se slišijo nekakšni čudni zvoki, še najbolj nenavadno pa je vedenje moževe družine, predvsem njegove milo rečeno čudaške sestre.

Vse sestavine za dobro grozljivko so tako na mestu, a medtem ko se Nastja počuti vedno bolj nelagodno – režiser Svyatoslav Podgaevskiy to pretirano poudarja z razvlečenimi in upočasnjenimi bližnjimi posnetki in značilno glasbeno podlago – se tako počuti tudi gledalec. Pa ne zato, ker bi se na platnu dogajalo kaj res strašnega, ampak ker se ne dogaja tako rekoč nič. Predolgi prizori, ki naj bi povečevali napetost pred končnim vrhuncem, dosežejo nasprotni učinek, sicer ambiciozno zastavljeni "grozljivi" učinki ne presegajo učinkov že tisočkrat videnih popadljivih krvoločnih pošasti iz pestre zgodovine filmskih grozljivk, zgodba pa je – s koncem vred – tako zelo boleče predvidljiva, da ji niti zanimiva obredna podlaga ne more pomagati, da bi bila zares grozljiva. Ali vsaj malo strašna. Če k temu prištejemo še nekaj res očitnih nelogičnosti, ki jih ta žanr po navadi sicer dopušča, tukaj pa le preveč bodejo v oči, in samo povprečno igro vseh razen Aleksandre Rebenok, ki igra moževo sestro, je Nevesta žal le še ena izmed povprečnih srhljivk, ki bo utonila v pozabo hitreje, kot je našla pot na naša platna.