Vžigalica: kuj železo, dokler je vroče
Leta 2008 je na filmska platna prišel še en stripovski junak - Iron Man, ki ga je presenetljivo uspešno upodobil Robert Downey Jr., ki je s tem dokončno oživil svojo kariero. Velik finančni uspeh je seveda sam po sebi napovedal vsaj nadaljevanje - zdaj se govori že o trilogiji, poleg tega pa naj bi leta 2012 luč sveta ugledali tudi težko pričakovani Maščevalci, kjer bodo moči združili Marvelovi junaki, ob Iron Manu naj bi se znašli vsaj še Thor, Captain America in Črna vdova, med negativci pa Loki in Hulk.

In medias res: strupena kri in novi nasprotniki
Velika večina superjunakov svojo pravo identiteto skriva, Tony Stark/Iron Man pa je ena izmed redkih izjem, saj s ponosom kaže svojo dvojno identiteto in med sprehodom po uglednih restavracijah pozira fotografom. A za brezskrbnim videzom se skrivajo in kopičijo težave - Starkova kri je zaradi nove tehnologije vse bolj zastrupljena, senatna komisija zahteva, da ameriški vojski preda svoje orožje, saj ogroža svetovni mir. Le-ta je ogrožen, ko na "sceno" stopi ruski znanstvenik Ivan Vanko (Mickey Rourke), ki ga žene maščevanje očeta. Ta je nekoč sodeloval s Starkovim očetom, a na koncu potegnil kratko in ostal brez vsega. Vanko je razvil tehnologijo, podobno Starkovi, in s tem resno ogrozil podobo Iron Mana kot varuha svetovnega miru.

Ideja: vse je posel
Iron Man je sicer namenjen brezkrbni zabavi, vseeno pa lahko izluščimo kakšno pomembnejšo misel. Ena se gotovo skriva v začetku filma, ko naslovni junak pri uspešnem zagovoru pred senatno komisijo samovšečno konča: "Privatiziral sem mir." Ravno ameriško vojsko je pred časom zaznamovala afera z nekaterimi korporacijami, ki so dobesedno privatizirale vojsko. Kovanje dobička na račun tuje krvi še nikoli ni bilo tako transparento, meja med vojno in mirom nikoli ni bila tako tenka in hkrati tako brezbrižna - trgovanje z mirom in vojno je postalo le še posel.

Za/proti: Tony Stark na drugo potenco
Sama zgodba, zaplet in razplet dovolj spominjajo na izvirnik, tako da na tem področju gledalec ne dobi ničesar novega, nepredvidljivega in vznemirljivega. Do izraza zato še bolj pride sam Downey Jr., ki gre v svoji samozavesti, samovšečnosti in aroganci še korak dlje. Vloge superjunakov same po sebi niso zahtevne, saj njihova oprema in igračke prinesejo velik del k gradnji lika. Downey Jr. pa je eden redkih igralcev, ki svojemu superjunaku dodajo neko svojo osebno noto - zdaj si je težko predstavljati Iron Mana v telesu kakšnega drugega igralca. Ironično - čeprav se skriva za jeklenim oklepom.

Igralska zasedba še bolj bogata
V primerjavi z izvirnikom je igralska zasedba še eminentnejša - ob Robertu Downeyju Jr. je svojo vlogo obdržala Gwyneth Paltrow, Terrenca Howarda kot Rhodeyja je zamenjal Don Cheadle, dodatne zvezdniške obraze pa prinašajo Scarlett Johansson, Samuel L. Jackson ter Mickey Rourke in Sam Rockwell kot zlikovca. Rourke se zdi premalo izkoriščen, sredi filma poskrbi za vratolomen in estetski napad na Starka sredi Monte Carla, kasneje pa ostane bolj "nabildana kišta mišic", ki zgolj kima in se nasmiha samemu sebi. Sam Rockwell, ki je lani zablestel v Moonu, deluje zabaven, karikiran in prepričljiv zlikovec kova Lex Luthor (predvsem v interpretacji Gena Hackmana).

Pod črto: (pričakovano) korak nižje
Iron Man 2 je v primerjavi s svojim izvirnikom morda še bolj bleščeč in "spoliran", a v kvaliteti malo zaostaja.