Špansko-kanadska koprodukcija, umeščena v nenavadno fotogenični Vancouver, nas z brezhibno glavno igralko Sarah Polley in melodramatsko resnobnostjo nemudoma spomni na filme Kanadčana Atoma Egoyana (denimo na sorodni Sladki poslej).

Vendar pa za njimi zaostaja zaradi preveč literarnega in premalo filmskega jezika (režiserka Isabel Coixet je scenarij napisala po knjigi Nancy Kincaid). Katarza zato ne uspe v polni meri.

Ocena: 3, piše Aleš Čakalič.