Trideset let je bilo očitno dovolj, da smo dočakali predelavo grozljivke Znamenje. Foto: Kolosej
Trideset let je bilo očitno dovolj, da smo dočakali predelavo grozljivke Znamenje. Foto: Kolosej

Posodobljena predelava klasične psihološke grozljivke Znamenje (The Omen, 1976), ki ga je režiral Richard Donner.

Znamenje lahko mirno postavimo ob bok Friedkinovem Izganjalcu hudiča (1973) in Polanskem Rosemaryjinemu otroku, kot eno najbolj nepozabnih psiholoških grozljivk preteklega stoletja.

In kljub temu, da ne gre za tako bledo predelavo, kot je bil Van Santov Psiho (1998), Omen 666 potrebe po predelavi ne opraviči povsem. Liev Schreiber in Julia Stiles v vlogah nesrečnih staršev sicer nista slaba, vendar povsem nedorasla Gregoryu Pecku in Lee Remick. Pozitivne točke lahko prisodim igralki Mii Farrow in malce bolj dodelanim prizorom smrti, ter uvodnem prizoru, ki vse skupaj postavi v zanimiv kontekst, ki izvirniku manjka.

Režiser John Moore (Feniksov let, Za sovražnikovo črto) je torej uspel prikrmariti ladjo v pristan, vprašanje je le kako hitro bo ta predelava zbledela v spominu mlajših gledalcev, ki izvirnika ne poznajo.

Ocena +2; piše Uroš Šetina.