Naslovni junakinji res ni prijetno. Na poročni dan pride z mladim ženinom, poroči se z moškim, ki ima že nekaj sivih las ... Foto: Kolosej
Naslovni junakinji res ni prijetno. Na poročni dan pride z mladim ženinom, poroči se z moškim, ki ima že nekaj sivih las ... Foto: Kolosej
Žena popotnika v času
... na poročno noč pa ostane sama. Foto: Kolosej
Žena popotnika v času
Jasa za njenim domom je zelo pogost prizor dogajanja. Foto: Kolosej
Žena popotnika v času
Potovanje skozi čas res ni dosledno - zdi se, da vedno potuje neprostovoljno, a ko želi napraviti 'vtis', s scene izgine že nekaj sekund po prihodu (srečanje z Gomezom, s policistoma ...) Foto: EPA

Romantično in usodno povezan par sestavljata Clare (Rachel McAdams) in Henry (Eric Bana). Sodeč po videnem, sta idealen par, z eno majhno težavico, on je popotnik v času. Neprostovoljni popotnik v času, kar pomeni, da brez (znanega in razloženega) razloga brez obleke odpotuje in se pojavi gol v neznanem kraju in času.

Nenavaden primer Benjamina Buttona na kvadrat
Brad Pitt
in Cate Blanchett sta imela v Nenavadnem primeru Benjamina Buttona težavo v tem, da sta se starala v različno časovno smer. Tokrat tudi Clare potuje v "normalno" smer, Henry pa poljubno in nekontrolirano skače naprej in nazaj, kar prinese v logiko zgodbe ogromno, ogromno težav.

Začne se s prometno nesrečo
Gremo po vrsti: Henry začne potovati pri petih letih, med prometno nesrečo, v kateri umre njegova mama, on pa skoči neznano kam (krajevno in časovno). OK, v tem trenutku njegovo življenje ne teče več linearno (iz zornega kota vseh preostalih ljudi), ampak skače v obe smeri, dokler ne preživi vseh dogodkov (v kraju in času), ki so mu namenjeni. Logika se podre v trenutku, ko neki dogodek doživlja večkrat in srečuje samega sebe (prometna nesreča, za katero sam pravi, da jo je doživel več kot stokrat) ...

Nikoli v otroštvo, razen v čas pred nesrečo
Za potovanje naj bi bila kriva genska napaka. V nekem trenutku dobimo namig, da naj bi napaka nastala zaradi pitja alkohola, a razvoj te smeri zgodbe se hitro konča. Zakaj nikoli ne potuje v čas svojega otroštva ali najstniških let, če naj bi potoval venomer od 5. leta dalje? Kako lahko potuje tudi v čas zunaj svoje zmožnosti potovanja (torej pred 5. letom in po svoji smrti)? Zakaj vedno potuje gol? Zakaj lahko vedno v hipu dobi obleko ali vsaj odejo?

Številna vprašanja brez odgovorov
Kakšno vedenje ima o svetu in predvsem svojih izkušnjah? Takšno, kot če bi odraščal linearno ali takšno, kot če njegovo življenje predstavlja skakanje skozi čas? Ustvarjalci ves čas namigujejo na drugo rešitev, a potem ni logično, da ne spozna Clare pri 20-ih letih, ko naj bi se spoznala v normalnem svetu (logično bi bilo le, če bi od prometne nesreče takoj skočil v trenutek, ko se spoznata v knjižnici) ... In nenazadnje - pravi, da ne more spremeniti dogodkov, ne glede na vse, ne more preprečiti smrti svoje matere, niti svojega konca ... Po drugi strani pa lahko svojo gensko napako tudi zlorablja - z loterijo, na kateri z goljufijo osvoji 5 milijonov dolarjev. Zdi se kot veliko vplivanje na življenje in svet, a to nima nobenih posledic na zgodbo ne na njuno življenje.

Moža vara z možem
Velik problem ima tudi Clare. Ne le, da brez moči čaka na prihod svojega sanjskega moškega in se boji njegovega odhoda. Nikoli pravzaprav ne ve, s kom dejanjsko živi. V enem trenutku se prepira s 40-letnim možem, v naslednjem se ljubi s 25-letnikom, ki bo njen mož šele postal. Hja, moža vara s svojim bodočim možem.

V ospredje potisnjena igra
Logična analiza za film res ni dobrohotna, po drugi strani pa je res, da se Schwentke in scenarist Bruce Joel Rubin (Duh, Jakobova lestev groze ...) s številnimi tovrstnimi težavami niti ne želita preveč ukvarjati, kar je morda še najbolj modro. Na prvem mestu je odnos med osrednjima junakoma in praktičnimi (ne teoretičnimi) težavami, ki jih prinaša njegovo potovanje skozi čas. Pri tem Rachel McAdams in Eric Bana pričarata pristen in ljubeč odnos, s katerim vsaj za nekaj trenutkov preženeta tudi večino logičnih spraševanj.

Determinizem? Ne, hvala.
Morda se zgodba dobro bere (Audrey Niffenegger je leta 2003 objavila bestseller z istim naslovom), a ni tako zelo "filmična". Ljubezenska zgodba gor ali dol (avtorica je svoj prvenec napisala kot del žalovanja zaradi neuspešne zveze), na Ženo popotnika v času lahko gledamo tudi s filozofskega stališča, saj bi lahko marsikaj zapisali o determinizmu in svobodni volji. Je kaj bolj dolgočasnega oziroma neživljenjskega od vedenja, kaj boš storil v naslednjem trenutku? Vznemirljivo odločanje o novih dogodkih (v filmu denimo izbiranje stanovanja) izgleda kot dolgočasno hitro previjanje kasete naprej ... Ali pa kot tečno preglasno šepetanje v kinodvorani, ko gledalec svoji spremljevalki/cu razkriva, kaj se bo zgodilo v naslednjem prizoru ...

Ocena: -3, piše: Slavko Jerič
Žena popotnika v času (The Time Traveler's Wife)

ZDA, 2009

Režija: Robert Schwentke
Scenarij: Bruce Joel Rubin
Igrajo: Eric Bana, Rachel McAdams, Ron Livingston, Stephen Tobolowsky, Arliss Howard, Alex Ferris, Hailey McCann ...

Žanr:
(romantična) drama, znanstvenofantastični
Dolžina: 1 ura 47 minut
Premiera: svetovna - 14. 8. 2009, slovenska - 19. 11. 2009

Proračun: 39.000.000 ameriški dolarjev
Dohodki: 79.710.747 ameriških dolarjev (na dan, 27. 11. 2009)
Povezavi: uradna stran, IMDB