Tajnik simpozija, frančiškan Jan Dominik Bogataj. Foto: RTVSLO
Logo simpozija Foto: Jaka Bonča

Od 23. do 26. oktobra poteka Hieronimu posvečen mednarodni simpozij Hieronimus noster, ki ga v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi ustanovami organizira Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Slavnostno odprtje simpozija bo danes ob 17. uri v prostorih SAZU-ja.

Hieronim, ki naj bi prihajal iz naših krajev, je kot najvplivnejši prevajalec Svetega pisma s svojim prevodom iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino, kulturo in umetnost. O tem pomembnem dogodku in o pomenu sv. Hieronima za današnji čas smo se pogovarjali s tajnikom simpozija, frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem.

Ta razlaga, da je bil Hieronim iz kraja Stridon oziroma Stridone (mn. oblika), ki je bil nekdaj na meji med rimsko provinco Dalmacijo in Panonijo. Imamo celo zgodovino poskusov ubikacije tega kraja. "Verjetno ga lahko postavimo na trikotnik med Trstom, Postojno in Reko. Ali je bilo točno na področju današnje Slovenije ali morda južneje na področju Hrvaške, v Istri, ne vemo točno. Vendar nas to spodbuja tako k arheološkim kot tudi k preostalim zgodovinskim raziskavam, da bi morda pa le kdaj izvedeli še kaj več."

Sv. Hieronim, spokornik; italijanski slikar iz 18. stoletja. Foto: Frančiškanski samostan Lj. center

Več v intervjuju.

Kateri so glavni poudarki tega pomembnega simpozija, ki poteka te dni v Ljubljani?
Veseli smo, da prihaja v Ljubljano več kot 100 strokovnjakov iz vsega sveta. Marsikdo se že desetletja ukvarja s Hieronimovim delom. Strokovnjaki delujejo na različnih področjih: od zgodovine, arheologije, klasične filologije, do teologije in eksegeze, tj. razlaganja Svetega pisma. Vsa ta področja pa združuje osebnost sv. Hieronima.

Ali lahko poudarite kakšno eminentno ime med raziskovalci?
V Ljubljano prihaja na primer Andrew Cain iz ZDA, ki je eden izmed najpomembnejših strokovnjakov za pripravo kritični izdaj Hieronimovih del, na primer njegovih Pisem. Potem je tu Lukas Dorfbauer z Dunaja, ki je pred kratkim odkril delo Fortunacijana Oglejskega in ki bo z vidika te najdbe osvetlil Hieronimov lik. Omenil bi še Laurence Mellerin z Inštituta Sources Chretiennes iz Lyona, ki skrbi za izdajo in pripravo Hieronimovih klasičnih del. Ne smemo pa prezreti domačih strokovnjakov. Že v četrtek dopoldan bo eno izmed dveh uvodnih predavanj imel naš akademik Jože Kraševec, ki bo Hieronima osvetlil z vidika prevajalske teorije in njegovega prevajalskega dela. Zanimivih strokovnjakov bo torej več kot dovolj.

Hieronim si ni prizadeval prevajati besede za besedo, ampak smisel za smislom. In to je nekaj, kar je prišlo do nas kot njegova prevajalska dediščina. Bistvo njegove prevajalske drže je, da se ne pusti zaplesti v noben prevajalski shematizem. Ves čas razmišlja, da njegove misli veljajo za konkreten odstavek, za konkretno knjigo.

David Movrin

Lik Hieronima je pomemben tudi za nas Slovence, saj naj bi prihajal iz naše neposredne bližine.
Tako je. Po eni izmed teorij je bil njegov rojstni kraj Strido oziroma Stridon nekje na področju današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Tako lahko govorimo o enem izmed najpomembnejših mož, ki so kadar koli živeli na našem področju. Poleg tega sta se ohranili dve njegovi pismi, ki ju je napisal skupnosti devic kot tudi nekemu menihu v tedanjo Emono.

Hieronim, upodobljen v cerkvi v Podnanosu. Foto: Frančiškanski samostan Lj. center

Tako je prav posebno povezan z današnjo Ljubljano. In prav v povezavi s tem bo na simpoziju imel predavanje predstojnik oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Andrej Gaspari, ki bo predstavil nedavna odkritja na Gosposvetski ulici. Udeležence simpozija bomo popeljali po poteh antične Emone, si ogledali čudovito modro posodo, ki je bila najdena v okviru teh arheoloških izkopavanj. Celoten dogodek bo velika priložnost za promocijo Ljubljane in Slovenije, za pomen našega prostora in zgodovine, na katero smo lahko več kot ponosni.

Dotakniva se zdaj še prevajanja. Hieronim je prevedel celotno Sveto pismo iz izvirnih jezikov v latinščino. Njegov prevod se je ohranil do današnjih dni. Zakaj ostaja tako aktualen še danes?
Njegovo delo je bilo pravzaprav več kot tisoč let najpomembnejša različica najvplivnejše knjige. Vsa umetnost, literatura, slikarstvo in kiparstvo, tudi razlage so črpale navdih v Svetem pismu. Zato gre za eno temeljnih knjig, ki sestavlja naše miselno ozadje skozi zgodovino. In avtor tega izčiščenega, stilno dodelanega prevoda je bil prav sv. Hieronim. Njegovo delo še kako vpliva na celotno zahodno kulturo preteklih stoletij.

Več o Hieronimovem življenju in prevajalskem delu lahko prisluhnete v oddajah Sedmi dan in Jezikovni pogovori.

Sv. Hieronim: veliki prevajalec Svetega Pisma
Hieronimov prevajalski credo
Naš Hieronim