Hieronim, kot ga je leta 1607 v svoji naturalistični maniri naslikal Caravaggio. Odet v kardinalsko rdečo barvo in s svojim stalnim atributom, lobanjo, ob strani je zatopljen v delo. Njegovo telo priča o asketskem življenju učenjaka, zagorel obraz pa o njegovem umiku v puščavo. Foto: Wikipedia

Raziskovalci in zgodovinarji si že dolgo prizadevajo pojasniti, od kod izvira sv. Hieronim. V svojem delu O slavnih možeh (De viris illustribus) o sebi zapiše: "Hieronim, sin Evzebija, rojen v mestu Stridon, ki so ga porušili Goti in je bilo nekdaj na meji med Dalmacijo in Panonijo". Frančiškan Jan Dominik Bogataj pravi, da je bilo to mesto "na meji med rimsko provinco Dalmacijo in Panonijo. Na žalost ne vemo, kdaj je bil ta 'nekdaj' mišljen, niti ne vemo natančne meje med tema dvema provincama". V zvezi s tem so nastale različne hipoteze.

Ker naj bi po legendi Hieronim rešil leva, tako da mu je iz šape izvlekel trn, zato je ta postal njegov zaščitnik, so puščavnika pogosto upodabljali tudi s to živaljo. Tako ga je upodobil Leonardo da Vinci. Foto: Wikipedia

Prof. dr. Rafko Valenčič v svoji monografiji Sveti Hieronim – mož s Krasa omenja več hipotez o ubikaciji mesta Stridon: dalmatinsko, panonsko, istrsko, liburnijsko (na območju Reke) in kraško. "Verjetno ga lahko postavimo na trikotnik med Trstom, Postojno in Reko. Ali je bilo točno na področju današnje Slovenije ali južneje, na področju Hrvaške, v Istri, ne vemo točno," je še dodal Bogataj.

Dr. Valenčič na podlagi obsežne literature sklepa, da naj bi bilo Hieronimovo mesto Stridon med Snežnikom in Nanosom. To je zanimivo tudi z vidika ljudskega češčenja sv. Hieronima v teh krajih, saj so mu posvečene cerkve na Nanosu, nad Koritnicami pri Knežaku, v Čeljah pri Premu, nekoč tudi v Jasenu pri Ilirski Bistrici in v Branici na Vipavskem. Sv. Hieronim je upodobljen tudi v več cerkvah in kapelah na tem območju.

Letos mineva 1600 let od smrti sv. Hieronima, zato se bodo raziskovalci z različnih področij še posebej posvetili njegovemu življenju in delu. Ob tej priložnosti bodo pripravili javna branja njegovih del, načrtujejo celotno izdajo njegovih pisem in drugih spisov. Osrednji dogodek leta pa bo konec oktobra, ko bo na SAZU-ju o Hieronimu potekal mednarodni simpozij.

Več pa v radijski oddaji Sedmi dan, v kateri se je o življenju in delu sv. Hieronima s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal Robert Kralj.

Sv. Hieronim: veliki prevajalec Svetega pisma