Korenine akcijskih figuric segajo v prvo polovico 60. let, ko je podjetje Hasbro prvič predstavilo figuro, namenjeno fantom (dekleta so se od nekdaj igrale s punčkami). Šlo je za ameriškega vojaka, ki so ga že pred tem imenovali G. I. V začetku 80. se je osnovni in zdaj manjši figuri G. I. Joeja pridružila posebna vojaška enota z vrhunsko opremo. Sredi 80. so po zgledu Vojne zvezd dodali različne promocijske izdelke, kot so plakati, videi in namizne igre ter majice. Stripu, ki je skoraj nepretrgoma izhajal že od konca 60., se je pridružila še animirana serija. V tem času so si izmislili teroristično organizacijo Kobra, proti kateri se je borila posebna enota G. I. Joe.

V 80. je Hasbro slovel tudi s prodajo vozil, ki so se preoblikovala v robote. Govorim o Transformerjih, ki smo jih letos videli že v drugem filmu. V stari Jugoslaviji nobena izmed teh igrač ni bila na prodaj, kar pomeni, da slovenske gledalce na oba izdelka ne vežejo nostalgični spomini. Filmi po Hasbrovih igračah nam zato ne pomenijo nič več kot najnovejši akcijski spektakel. Likov ne poznamo in malo nam je mar za korektnost in spoštovanje njihovih ozadij. In če za trenutek pomislim, je prav smešno razmišljati o globini in osebnosti likov, ki temeljijo na plastičnih figuricah. Resnici na ljubo od tovrstnih akcijskih filmov ne moremo pričakovati, da se bodo posvečali razvoju likov, kot to počnejo drame. Pričakujemo pa lahko nekaj medsebojnega šarma, zabeljenega s komedijo, ki bo popestril akcijske prizore. In tukaj se je najprej izjalovil scenarij, ki razen enostavnejše zgodbe od Transformerjev 2 žonglira s prevelikim številom likov, nato pa še režiser Stephen Sommers, ki s prizori spominjanja razbija tok zgodbe.

Razlika med Transformerji 2 in filmom G. I. Joe: Vzpon Kobre se pokaže predvsem v režiserju. Drugorazredni Sommers, ki se je "proslavil" s prvima dvema Mumijama in Van Helsingom, preprosto nima zanosa ali strasti do obravnavane tematike. Ne zna drugega kot nizati prizore, ki jih nato v postprodukciji napolnijo s posebnimi učinki. Ker so za to odgovorni drugi ljudje, so prav ti prizori najboljši. Posebnim učinkom v Sommersovih filmih ni kaj očitati. Med filmom G. I. Joe sem najbolj užival ravno v zvočnih učinkih.

Glede na odprt konec lahko mirno rečemo, da producenti računajo na uspeh, ki bo razlog za nadaljevanje. In ker me je nadaljevanje Transformerjev zadovoljilo bistveno bolj kot prvi del, nadaljevanja filma G. I. Joe ne bom vnaprej obsojal, kar pa ne pomeni, da si ga tudi želim.

Ocena: +2