Dickens je zgodbo o skopuškem Ebenzerju Scroogu, ki ga v predbožični noči obiščejo trije duhovi, napisal leta 1843. Filmska industrija je zgodbo reciklirala kar nekajkrat, številne različice pa najdemo tudi v risankah.

Glavni junak Vseh mojih bivših je Connor Mead (Matthew McConaughey), njegova obsedenost z denarjem v filmu dobi obliko žensk, predbožični večer pa "odmeva" kot večer pred poroko njegovega brata Paula (Breckin Meyer). Saj veste, Ebenezer ni maral božiča, Connor pa se poroke izogiba kot hudič križa. Njegov edini moto je spraviti čim več žensk v posteljo in jih še v istem večeru zapustiti.

McConaughey je v svojem opusu nekajkrat že zaigral podoben lik (Čez 30 in še pri tastarih, Kako se znebiti fanta v 10 dneh), tokrat je še bolj neizprosen. V predvečeru sreča svojo prvo simpatijo Jenny Perotti (Jennifer Garner), nato mu duh njegovega pokojnega strica Wayna (Michael Douglas), ki ga je "izšolal" v neusmiljenega lomilca ženskih src, napove obisk treh duhov. Saj veste, duhov, ki ga bodo spremenili in bo začel ceniti ženske in poroko.

Kaj filmu očitati (poleg tega da že po nekaj minutah vemo, kako se bo končal - z vsemi "presenečenji" vred)? Film se prodaja kot romantična komedija, a niti slučajno ni zabaven. Največ smeha požanje ogromna poročna torta, ki pade na tla, kar o (ne)duhovitosti filma pove veliko.

Zaradi dobro poznane literarne predloge dogajanje ni pretirano zanimivo, McConaughey pa nas ne prepriča, da je v eni sami noči na glavo povsem obrnil svoj odnos do poroke.

En prizor pa je vendarle pritegnil mojo pozornost. Osrednji junak med svojo preobrazbo stoji na ulici, ko naenkrat nanj začnejo padati vse solze, ki so jih njegove ženske potočile za njim, tem sledijo še robci in porabljeni kondomi ... Prizor, ki vas bo spomnil na Magnolijo.