Prva projekcija v Ljubljani je bila na sporedu v ponedeljek, do konca maja pa bodo film predvajali tudi v Celju, Cerknici, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Izoli, Kočevju, Sežani in Domžalah.

Film Novi sošolci režiserja Tonija Cahuneka razkriva položaj otrok s Kosova, ki se v šolah šele spoznavajo s slovensko kulturo in jezikom. Prve projekcije so pritegnile mnogo pozornosti med gledalci, zato bodo, pred jesensko distribucijo filma in šolskimi projekcijami, nadaljevali turnejo lokalnih premier po Sloveniji. "Film je most med kulturama, ki sicer predvsem zaradi nesorodnosti jezika nimata stika, živita ena mimo druge in se črtita, ker drugače ne znata spregovoriti," je dejal obiskovalec razprodane premiere v Kranju. Aprilskih projekcij so se udeležili tudi številni priseljenci s Kosova, ki se jih je film globoko dotaknil: "Sprva sem bila na robu joka, nato pa brez besed. Morda boste skozi oči teh mladih začutili delček svoje lastne poti, ne glede na to, od kod prihajate. Film je navdih za ustvarjanje bolj vključujoče družbe".

Sorodna novica "Šole improvizirajo, ko gre za vključitev albanskih otrok v razrede"

Prvi slovenski film o spregledani manjšini
Novi sošolci je prvi slovenski film, ki predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Ponuja vpogled v izzive učencev s Kosova, ki imajo med priseljenci republik nekdanje Jugoslavije zaradi neslovanskega porekla in razlik v znanju najslabše učne rezultate. V filmu med vključevanjem v slovenske šole spremljamo Suelo, Floralbo, Masarja in Ledrija, otroke, ki so se prvič srečali z novim jezikom, novo šolo in pogosto tudi s predsodki. Obsežen del filma je bil posnet na Kosovu, kjer otroci obiščejo sorodnike in nekdanje šole, s čimer predstavijo razvoj in posamezne mejnike v izobraževalnem sistemu Kosova ter izpostavijo razloge za migracije.

Novi sošolci je celovečerni dokumentarec igralca in voditelja Tonija Cahuneka, ki so ga navdihnile spremembe v domačem Kranju: "Zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševanja po delovni sili so prišli priseljenci s Kosova in z njimi tudi njihovi otroci. Želel sem informirati slovensko javnost o tem, kako živijo in se šolajo, in opolnomočiti skupnost priseljencev s Kosova, ki je precej izolirana in odrinjena na rob." Ustvarjalci se zavedajo, da film lansirajo v družbo, ki je do priseljencev s Kosova močno polarizirana.

Film kot izhodišče za pogovor
Film ponuja priložnost, da se odprejo pogovori, ki pogosto ostanejo neizgovorjeni. "Zagotovo gre za izjemno potrebno osvetlitev težav priseljencev, ki so naša nova realnost in zato je toliko bolj pomembno stremeti k oblikovanju zdravega, vključujočega multikulturnega okolja," je bil eden od mnogih pozitivnih odzivov na film. Na temeljih razumevanja in sprejemanja razlik se gradijo mostovi med otroki različnih kulturnih okolij, kar pa je nujno, če želimo ustvariti okolje, kjer se vsak otrok počuti sprejetega. "Upamo, da bo film spodbudil šole k več pogovorom o tem. Da ne bomo več govorili o integraciji kot enosmerni prilagoditvi, temveč kot o srečanju dveh svetov," pravi nastopajoča v filmu, 17-letna Floralba. Film ustvarja prostor, kjer se lahko sliši glas otrok, s tem postaja film pomembno orodje za pedagoge, da prepoznajo ne samo učnih izzivov teh otrok, temveč tudi čustvene in kulturne ovire, ki jih pogosto spremljajo.

"Pomembno je, da učitelj pred sabo vidi otroka in ne le učenca," pravi 15-letna Suela. Film ponuja izhodišče za premislek, kako živeti v skupnosti, ki vključuje raznolikost, in kako se s spoštovanjem spopadati z razlikami, namesto da jih vidimo kot oviro. Tudi v maju bo vsaki od projekcij sledil pogovor s protagonisti in avtorji filma, ki bodo predsodke o priseljencih s Kosova osvetlili še z druge, pogosto splošni javnosti manj vidne, perspektive.