Foto:
Foto:

Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa, Strip.art.nica Buch in Stripforum Zagreb so v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 v prostorih Umetnostne galerije Maribor pripravili razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo, ki bo prikazala več kot 170 izbranih del 170. avtorjev – originalnih stripovskih tabel domačih in tujih avtorjev. Stripovske razstave, katere otvoritev bo v petek, 15. junija, ob 18. uri, v takšnem obsegu še ni bilo v tem delu Evrope.
Otvoritev bo 15. junija ob 18.00 v Umetnostni galeriji Maribor, Strosmayerjeva 6.
Razstava Stripovski junaki rešujejo Evropo predstavlja vpogled v zgodovino evropske stripovske produkcije s poudarkom na delih francosko-belgijskega in italijanskega miljeja ter na produkciji držav bivše Jugoslavije – predvsem Slovenije, Hrvaške in Srbije. Razstava raziskuje izrazne možnosti stripa in raznolikost slogovnih pristopov, ki jih posamezni avtorji ubirajo pri svojem delu. Pri tem ne sledi uveljavljenim ločnicam med komercialnim in umetniškim – underground – stripom, temveč medij obravnava kot avtonomno in izrazito vplivno kreativno polje.
Razstavo bodo otvorili:
Mitja Čander (programski direktor Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture)
Štefan Simončič (organizator razstave)
Aleksander Buh (Strip.art.nica Buch)
Mladen Novaković (predsednik Stripforuma in lastnik tujih razstavljenih del)
Na otvoritvi razstave Stripovski junaki rešujejo Evropo, 15. junija ob 18. uri bo nastopil DJ JAMirko iz RDYOdjs s svojim "stripovskim" setom. Tega nikakor ne smete zamuditi.
JAMirko (rdyodjs.com)
V stalnem raziskovanju novih zvokov in alternativnih glasbenih pristopov, že več kot 15 let prispeva ključen delež pri promociji klubske kulture pri nas. Z večletnim pridobivanjem glasbenega znanja na akademskem področju klasične glasbe, je kot violinist vrsto let sodeloval z orkestrom Slovenske Filharmonije. Profesionalno ozadje JAMirka pa preko klasične glasbe globoko sega v sodobne zvrsti kot so: funk, breakbeat in jungle-drum'n'bass. Trenutno njegov glasbeni spekter označuje predvsem dubstep in sodobne elektronske ritmike pod oznako bass music. V našem prostoru velja za enega prvih pedagogov, ki v sodelovanju z Red Bull Music Academy predava o klubski kulturi, DJanju in glasbeni produkciji, izobražuje in navdušuje velik krog mladih DJev in producentov elektronske glasbe.
Strip v svoji moderni, danes univerzalno prepoznavni obliki se je izoblikoval v devetdesetih letih 19. stoletja, kot njegove korenine lahko razumemo veliko starejših primerov sekvenčne umetnosti, ki segajo od staroveških frizov preko srednjeveških fresk in tapiserij do moralističnih slikarskih ciklov Williama Hogartha v 18. stoletju. Ne glede na to, da je strip največkrat izrazito narativen medij, prvenstveno namenjen branju in pogosto bližji prozi ter filmu kot tradicionalnim predstavnikom likovnih zvrsti, je zgodovina njegovega razstavljanja v galerijskih prostorih relativno dolga (prva razstava je bila Primeira Exposição Internacional de Histórias em Quadrinhos Primeira Exposição Internacional de Histórias em Quadrinhos v Sao Paulu leta 1951). Vendar je šele tekom devetdesetih let 20. stoletja prišlo do bolj enakovredne obravnave stripa in “visoke” umetnosti. Pred tem so strip v galerijskih prostorih obravnavali predvsem kot medij, ki je služil za navdih “pravim” umetnikom. Slednje pravzaprav ne čudi, saj so bili stripi dolgo trdno zasidrani v popularno kulturo, kritiki in akademiki pa so jim namenjali le malo pozornosti. Hkrati se stripi – še posebno v primeru, ko niso razstavljeni originali, temveč natisnjena, torej končna dela – v sodobnih, herojski modernistični umetnosti namenjenih, razstavnih prostorih velikokrat porazgubijo, izgubijo svoj naboj in dinamiko ter hitro postanejo le majhni uokvirjeni črni madeži na veliki beli steni.
V Sloveniji je odnos do stripa doživljal podobne preobrazbe. Prvi, pionirski generaciji avtorjev, ki je stripu utrla pot v širši kulturni prostor, so sledili avtorji, ki so ustvarjali v jugoslovanskem miljeju. Ta stripu, kot produktu Zahoda ni bil naklonjen in ga je pogosto obravnaval kot manj vredno in celo škodljivo zvrst. Do prvih večjih premikov je prišlo s prelomno Magno purgo Kostje Gatnika, ki je odprla vrata izrazito avtorskemu stripu in postopnemu večanju interesa strokovne in tudi širše javnosti. To zanimanje je postalo posebno izrazito v 21. stoletju, ko se je tudi pri nas zvrstilo več razstav, ki so strip obravnavale kot pomemben in enakovreden del likovnih umetnosti ter kot temeljni gradnik naše vizualne kulture.
Prenos stripovskih del v galerijski kontekst izkušnjo stripa bralcu-gledalcu neizbežno okrne, a hkrati odpre prostor za novo vrednotenje stripa – vrednotenje, ki presega obravnavo stripa le na ravni naracije. Razstavljanje originalnih stripov izpostavi nove estetske dimenzije dela, ki se pri prenosu v tisk – zaradi odebeljevanja linij in večanja kontrasta – izgubijo. Namesto črno-belih del je pred nami širok spekter sivin, ki jasno govori o različnih risarskih orodjih, ki jih je avtor uporabil za doseganje raznovrstnih učinkov, hkrati pa smo pogosto soočeni s primeri risarskega mojstrstva, ki je v tisku hitro spregledano. Prenos v galerijski kontekst spremeni tudi odnos gledalca do razstavljenega originala. Zaradi fragmentarnosti zgodbe – največkrat so na ogled le izseki iz večje celote – se pozornost gledalca preusmeri iz narativnih na vizualne elemente stripa, ki so z razstavljanjem originalov še dodatno poudarjeni. Toda slednji niso privlačni le zaradi izpostavljenih estetskih kvalitet – z vidnimi popravki, posegi urednikov, prilagajanjem formatov novim standardom ter raznimi drugimi posegi deloma razkrivajo ozadje stripovske produkcije, hkrati pa pričajo o zgodovini konkretnega dela in nenazadnje o razvoju medija kot takega.
Avtorji razstavljenih del:
Ahmet Muminović (roj. 1945, BiH), Ferdo Bis (1910-1980, Hrvaška), Borivoj Dovniković Bordo (roj. 1930, Hrvaška), Ivica Bednjanec (1934-2012, Hrvaška), Oto Reisinger (roj. 1927, Hrvaška), Edvin Biuković (1969-1999, Hrvaška), Željko Lordanić (roj. 1948, Hrvaška), Darko Macan (roj. 1969, Hrvaška), Štef Bartolić (roj. 1967, Hrvaška), Goran Sudžuka (roj. 1969, Hrvaška), Robert Solanović (roj. 1966, Hrvaška), Boro Pavlović (1922-2001, Hrvaška), Alem Ćurin (roj. 1953, Hrvaška), Nikola Listeš (roj. 1960, Hrvaška), Boris Talijančić (roj. 1951, Hrvaška), Ante Zaninović (1934-2000, Hrvaška), Frano Gotovac (1928-1991, Hrvaška), Stanko Bešlić (roj. 1955, Hrvaška), Dalibor Talajić (Hrvaška), Darko Kreč (Hrvaška), Milan Tomas (Hrvaška), Adam Čurdinjaković (Hrvaška), Dušan Gačić (roj. 1958, Hrvaška), Radovan Devlić (1950-2000, Hrvaška), Goran Parlov (Hrvaška), Dubravko Mataković (1959, Hrvaška), Nenad Barinić (roj. 1972, Hrvaška), Tihomir Tikulin – Tico (Hrvaška), Vladimir Herceg (roj. 1947), Đorđe Lobačev (1909-2002, Srbija), Sergej Solovjev (Srbija), Nikola Navojev (1913-1940, Srbija), Dragan Savić (Srbija), Ivan Šenšin (Srbija), Sebastijan Lechner (Srbija), Dragan Kalmarević (Srbija), Boža Veselinović (Srbija), Milorad Dobrić (1924-1991, Srbija), Brana Nikolić (Srbija), Branislav Kerac (roj. 1952, Srbija), Zdravko Zupan (roj. 1950, Srbija), Nikola Mitrović – Kokan (Srbija), Zoran Janjetov (roj. 1961, Srbija), Dražen Kovačević (roj. 1974, Srbija), Radivoj Bogičević (Srbija), Petar Radičević (Srbija), Miroljub Milutinović – Brada (Srbija), Petar Meseldžija (roj. 1965, Srbija), Nikola Maslovara (roj. 1946, Srbija), Pavel Koza (Srbija), Aleksandar Hecl (Srbija), Željko Pahek (Srbija), Leonid Pilipović (Srbija), Radič Miša Mijatović (Srbija), Milan Miletić (Srbija), Vladimir Krstić – Laci (roj. 1959, Srbija), Zdravko Sulić (roj. 1925, Srbija), Askanio Popović (Srbija), Lazar Stanojević (Srbija), Žika Atanacković (1933-1998, Srbija) Vujadin Radovanović Vuja (Srbija), Dragan Kalmarević (Srbija), Dušan Vukojev (Srbija), Desimir Žižović Buin (1920-1996, Srbija), Aleksa Gajić (roj. 1974, Srbija), Ljubomir Filipovski (Makedonija), Joseph Gillan - Jijé (1914 - 1980, Belgija), Liliane & Fred Funcken (r. 1927 & 1921, Belgija), Raymond Macherot (1924 - 2008, Belgija), Dino Attanasio (r. 1925, Italija/Belgija), Marcel Remacle – Ted Smedley (1926 -1999, Belgija), William Vance (r. 1935, Belgija), Francis Bertrand (1937 - 1994, Belgija), Philippe Delaby (r. 1961, Belgija), Raymond Poivet (1910 - 1999, Francija), Jean Cézard (1924 - 1977, Francija), Paul Gillon (1926 - 2011, Francija), Michel Regnier - Greg (1931 - 1999, Francija), Christian Godard (r. 1932, Francija), Jean-Marc Reiser (1941 - 1983, Francija), Michel Blanc-Dumont (r. 1948, Francija), François Dermaut (r. 1949, Francija), Andrija Maurović (1901 - 1981, Hrvaška), Walter Neugebauer (1921 - 1992, Bosna/Hrvaška/Nemčija), Jules Radilović (r. 1928, Slovenija/Hrvaška), Žarko Beker (1936-2012, Hrvaška), Igor Kordej (r. 1957, Hrvaška), Esad Ribić (r. 1972, Hrvaška), Benito Jacovitti (1923 - 1997, Italija), Gallieno Ferri (1929, Italija), Sergio Toppi (r. 1932, Italija), Roberto Raviola – Magnus (1939 -1996, Italija), Giancarlo Alessandrini (r. 1950, Italija), Kostja Gatnik (r. 1945, Slovenija), Zoran Smiljanić (r. 15. 1. 1961, Slovenija), Tomaž Lavrič (r. 1964, Slovenija), Miki Muster (r. 1925, Slovenija), Branislav Bane Kerac (r. 1952, Srbija), Sibin Slavković (r. 1953, Srbija), Željko Pahek (r. 1954, Srbija), Miodrag Ivanović Mikica (r. 1959, Srbija), Darko Perović (r. 1965, Srbija), Aleksa Gajić (r. 1974, Srbija), Enrique Badia Romero (r. 1930, Španija), Reg Smythe (1917 – 1998, Združeno kraljestvo), David Wright (1912 – 1967, Združeno kraljestvo), Don Harley (Združeno kraljestvo), Ted Kearon (Združeno kraljestvo), Geoff Campion (1916 – 1997, Združeno kraljestvo), Reg Bunn (1905 – 1971, Združeno kraljestvo), Rugiero Giovannini (1922-1983, Italija), Denis McLoughlin (1918 – 2002, Združeno kraljestvo), Frank Bellamy (1917 – 1976, Združeno kraljestvo), Frank Hampson (1918 – 1985, Združeno kraljestvo), John McLusky (1923 – 2006, Združeno kraljestvo), Bill Lacey (1917 – 2000, Združeno kraljestvo), Don Lawrence (1928 – 2003, Združeno kraljestvo), Keith Watson (1935 – 1994, Združeno kraljestvo), Martin Ashburry (,Združeno kraljestvo), Louis Bermejo (roj. 1931, Španija), Jesus Blasco (1919 – 1995, Španija), Esteban Maroto (roj. 1942, Španija) Carlos Cruz (roj. 1930, Španija) in drugi.
Odprto: torek – nedelja: 10.00 – 18.00
V ponedeljek zaprto.
Razstavljena dela tujih avtorjev so iz zasebne zbirke Mladena Novakovića, gonilne sile hrvaškega društva ljubiteljev stripa - Strip foruma (www.stripforum.hr). Domača dela so v lasti avtorjev in Strip.art.nice Buch.
Na sami otvoritvi bo Miodrag Mikica Ivanović predstavil nastajanje stripa v živo – Bonellijeve junake, Zagorja, Tex Willerja, Dylan Doga ..., ki jih bo risal na steno.
Strip.art.nica Buch bo predstavila dva nova strip albuma, drugi del integrala Dekalog V-VIII in Družinske zgodbe Zorana Smiljanića.
Zoran Smiljanič bo na otvoritvi albume tudi podpisoval.
V času razstave bo moč kupiti stripe domačih avtorjev: Mustrove Zvitorepce, Gatnikovo Magno Purgo, Smiljanićeve Hardfuckerse in Družinske zgodbe, Lavričev Dekalog,...
Producent: Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa (ZRZ EPeKa)
Koproducent: Javni zavod MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture
Organizacija: ZRZ EPeKa, Stripforum Zagreb, Strip.art.nica Buch, Umetnostna galerija Maribor
Medijski partnerji: Mladina, Delo, Gloss, Večer
Sofinancerji: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, Mestna občina Maribor, Študentska organizacija Slovenije
Pokrovitelji: EKOTEH dozimetrija d.o.o. - www.ekoteh.hr
Novico je napisal uporabnik epeka.