V kartuziji Bistra je v 14. in 15. stoletju potekalo živahno kulturno in intelektualno življenje, o katerem v rokopisni zbirki NUK-a pripoveduje enajst rokopisov.

V kartuziji Bistra je v 14. in 15. stoletju potekalo živahno kulturno in intelektualno življenje. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani 11 rokopisov, ki so v tem obdobju nastali v skriptoriju samostana. Vsakega od njih odlikuje kakšna zanimivost: od pripisov, lastniških vpisov do bogatih inicialk in likovnega okrasja. Ko tako brskamo po zakladih Digitalne knjižnice Slovenije, ne moremo mimo verjetno najlepšega srednjeveškega rokopisa, ki je nastal na slovenskih tleh – kodeksa De Civitate Dei (O Božji državi) velikega Avrelija Avguština.

Kodeks so izdelali leta 1347 in je najstarejši ohranjen rokopis iz Bistre. Odlikujejo ga bogate knjižne iluminacije z miniaturami in inicialkami v rdeči, zeleni, modri ter oranžni barvi in zlatu. Preplet sočasnih francoskih, italijanskih in romanskih motivov in slogov nam priča o mešanju in soobstoju evropskih kultur. Posebej razkošno sta ilustrirana drugi in tretji list, njuno barvito okrasje in naturalistične upodobitve lova na živali pa skrivajo več zanimivosti. Pozorno oko bo prepoznalo podobe zajca, psa, opice, pava in različnih ptic; morda celo razbralo ime opata Hermana, ki je naročil izdelavo rokopisa, v medaljonu s podobo Avguština. A tudi najpozornejši opazovalci običajno spregledajo podpis iluminatorja Nicolausa, ki je svoje ime domiselno skril v rastlinskem okrasju na vrhu strani. Miniature kralja Davida so romanske, posnete po sočasnih francoskih in italijanskih motivih.

In ko smo že pri bistrskih rokopisih in mojstrstvu srednjeveških iluminatorjev: ne spreglejte tudi prekrasnega Summa de iure cannonico, v katerem je hudomušni bralec (risar) strogo razpravo o kanonskem pravu popestril z zabavnimi ilustracijami ob robu besedila.