Še vedno aktualna drama nemškega ekspresionista Ernsta Tollerja je – pod naslovom Hinkemann – izšla pred približno stotimi leti, a še vedno spregovori o družbenih in političnih problemih današnjega sveta. Poudari namreč nastrojenost med levico in desnico, kar se kaže že v imenih vlog, med katerimi najdemo anarhista, socialista, katolika in nacionalsocialista. Premiera predstave, zdaj pod naslovom Podgane, bo danes ob 22.00, ujamete pa lahko še ponovitve 9., 10. in 11. septembra.

Hinkemann je zgodba o nemškem vojaku prve svetovne vojne, ki se po vrnitvi iz boja ne more več prilagoditi na življenje, sanje in ambicije, ki jih je poznal prej. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović
Hinkemann je zgodba o nemškem vojaku prve svetovne vojne, ki se po vrnitvi iz boja ne more več prilagoditi na življenje, sanje in ambicije, ki jih je poznal prej. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović

Nas lahko angažirano gledališče danes še zdrami iz pasivnosti?
"Na eni strani smo priča ekstremnim desničarskim politikam strank, na katere sredinsko-leve politične opcije v pomanjkanju idej, kako zaustaviti populizem, odgovarjajo z žicami ekstremnega centra. Na drugi strani se množijo dnevni mikrofašizmi vsakega izmed nas, od tistih bolj aktivnih potez do nezmožnosti upora in solidarnosti, ko iz središč družbe potiskajo neželene populacije; uporabnike drog, seksualne delavce, berače, brezdomce, migrante, revne in vse druge, ki ne spadajo v bleščečo kuliso kapitalistične zgodbe o uspehu,"
so zapisali v Gleju.

Rdeča nit predstave so iskanje ugodja v resignaciji, prepuščanje odgovornosti za spremembe najrazličnejšim politikom in koncept neaktivnosti. Odpira vprašanja, kakšno vlogo lahko danes igra sodobno (angažirano) gledališče, je znotraj teatra mogoče sproducirati gesto resničnega soočenja z neznosnostjo situacije okoli nas, je gledališče lahko orodje, skozi katerega postanemo akterji in ne le opazovalci lastnih življenj?

Pod udarom na spletnih omrežjih
"Predstava je zelo posebna, ker je v svojem bistvu razstava – priznani kiparji, arhitekti in vizualni umetniki so sestavili različne scene, skozi katere se sprehaja gledalec, v vsaki sceni pa je biorobot: igralec v ponavljajočih se gibih in ritmičnem ponavljanju. Zaradi nje smo precej pod udarom na spletnih omrežjih, ker naslavlja vzpon skrajne desnice. Na vajah res obeta,
" je povedala odgovorna za stike z javnostjo pri Gleju Tjaša Pureber.

Nemški ekspresionist Ernst Toller je bil zaradi sodelovanja pri povojni Münchenski republiki svetov (Die Münchner Räterepublik) dolgo časa zaprt; v zaporu je v letih 1920 in 1921 napisal tragedijo v treh dejanjih Hinkemann. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović
Nemški ekspresionist Ernst Toller je bil zaradi sodelovanja pri povojni Münchenski republiki svetov (Die Münchner Räterepublik) dolgo časa zaprt; v zaporu je v letih 1920 in 1921 napisal tragedijo v treh dejanjih Hinkemann. Foto: Gledališče Glej/Ivian Kan Mujezinović

Pod scenografijo predstave se podpisujejo Alja Mišigoj, Anja Kozlan, Kaja Kisilak, Katja Pahor, Brina Ivanetič, Leon Vidmar, Marko Vivoda, Marko Turkuš in Marko Čeh. Čeh je Tollerjevo besedilo že uprizoril leta 2014.

Dramaturg je Karlo Hmeljak, kostumografinja je Ana Žerjal, za glasbeno podobo je poskrbel Mauricio Valdés San Emeterio. V predstavi igrajo Niko Goršič, Andrej Zupanec, Stane Tomazin, Anže Zevnik, Primož Pirnat, Klemen Janežič, Kristina Aleksova, Blaž Šef, Nina Valič, Taubi, Martina Gostinčar, Nada Dujmovič, Metka Drča, Patricija Stariha, Helena Grbec, Roman Koštomaj, Špela Mankoč, Pero, Miha Čurman in Zela.