V tem se bodo zvrstile štiri premiere režiserk Sanje Nešković Peršin, Ivane Djilas, Yulie Roschina in ravnatelja APT-ja Matjaža Bergerja.

Letos bodo delali pod geslom, ki je svojevrsten emblem "vpričnega časa”. V tem emblemu sta po njegovem skriti dve strategiji. Ena "izjemno sodobna in vprična, ki skuša današnji trenutek preseči ter v umetniški interpretaciji poiskati nekatere emancipatorične potenciale”.

Sem spadata predstavi Skrito v režiji Sanje Nešković Peršin in Nevidna ženska Ivane Djilas.

Drugi sklop "skuša artikulirati masaker časa", kamor sodita predstavi Krvava svatba Yulie Roschina in Levitan v Bergerjevi režiji.

Občinstvu nevidni prostori baletnega sveta
Letošnje gledališko leto bodo začeli 15. marca, in sicer s predstavo Skrito v koreografiji in režiji Sanje Nešković Peršin. Gre za avtorski projekt z baletnim jedrom in šestimi nastopajočimi v koprodukciji Plesnega teatra Ljubljana.

"Za izhodišče so vzeli vmesne prostore baletnega sveta, ki so občinstvu praviloma nevidni. Gre sicer za točke, v katerem svet, ki mu vladajo trda struktura in stroga pravila, naleti na človeško naravo. Osredotočili pa so se na drobne stvari in navdih poiskali v vsakdanjih baletnih dogajanjih, odnosih in izkušnjah," pojasnjuje avtorica.

Spet v ambientu Galerije Božidar Jakac
Maja je napovedana premiera predstave Levitan v Bergerjevi režiji. Šlo bo za inscenacijo leta 1982 izdanega romana Levitan Vitomila Zupana, pri kateri znova sodelujejo z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, kjer bodo premiero tudi predvidoma izvedli. Pri projektu bo sodeloval ljubljanski Cankarjev dom.

Skoraj filmska inscenacija Zupanovega Levitana
Predstava nastaja v soavtorstvu z Evo Mahkovic, ki bo poskrbela za dramatizacijo. V središču bosta glavni junak romana Jakob Levitan oziroma "cel obod dogodkov, zgodb in prebliskov iz njegovega predhodnega življenja". "Inscenacija bo kinematična in skoraj filmska," napoveduje Berger. Iskali bodo osnovne atribute estetskega učinka v melodrami oziroma melodrami nekoga, ki je dejanski heroj.

"Še zmeraj se borimo za to, ali smo ali nismo enake"
V jesensko-zimskem delu gledališkega leta APT-ja bodo oktobra v režiji in priredbi Ivane Djilas premierno izvedli predstavo Nevidna ženska, ki temelji na besedilu hrvaške novinarke, pisateljice in esejistke Slavenke Drakulić. Predstava o ženskah bo temeljila na temi staranja. To je po mnenju režiserke še en tabu te družbe v zvezi z ženskami. "Ukvarjali se bomo s tem, da imamo pol človeštva žensk. Še zmeraj se borimo za to, ali smo ali nismo enake. Ali imamo eni in drugi dovolj prostora in ali si ga medsebojno jemljemo," je pojasnila.

"Projekt se bo ukvarjal s specifično skupino žensk in s specifičnimi občutki, kako ženske občutijo to, da niso več zanimive in opažene," razlaga Ivana Djilas. S Slavenko Drakulič bodo v APT-ju pripravili tudi soarejo.

Zadnja predstava leta bo Krvava svatba po delu španskega pesnika in dramatika Federica Garcia Lorce (1898–1936), ki jo bo novembra ali decembra pripravila Yulia Roschina.

Gre za tako imenovano ruralno tragedijo, besedilo pa "temelji na konfliktu med utesnjujočimi okvirji konvencionalne vaške patriarhalne družbe in silovitimi notranjimi impulzi in nagoni, ki gorijo znotraj posameznika". Lorca v ospredje postavlja usode ženskih likov.

Pri predstavi, ki še nastaja, naj bi se sicer "osredotočila na moške like oziroma na njihove usode, ki se odvijajo v Krvavi svatbi" in so prepletene z ženskimi, za izhodišče predstave pa bi želela vzeti tudi Lorcovo poezijo, pojasnjuje režiserka.

Tudi v znamenju Plečnikovega leta
Gledališko leto bo prineslo tudi tri soareje. Poleg že omenjene s Slavenko Drakulić ob predstavi Nevidna ženska, nato soarejo o angleškem pesniku Johnu Donneu (1572–1631) in še soarejo Jože Plečnik – slovenska scenografija s scenografom Markom Japljem.