Na odru ljubljanske opere so v zadnjih desetih letih že uprizorili Mozartovi operi Figarova svatba in Don Giovanni. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Na odru ljubljanske opere so v zadnjih desetih letih že uprizorili Mozartovi operi Figarova svatba in Don Giovanni. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

SNG Opera in balet Ljubljana je premierno uprizorila komično opero skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta Cosi fan tutte, ki je nastala v režiji Alessia Pizzecha. Uprizoritev je koprodukcija dveh ustanov, poleg ljubljanskega gledališča sodeluje tudi Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba.

Na premieri so se v glavnih vlogah poleg domačih solistk Nuške Drašček kot Dorabelle, Štefice Grasselli kot Despine in Saše Čana kot Dona Alfonsa predstavili tudi gostujoči umetniki. Darija Auguštan je nastopila kot Fiordiligi, Jaka Mihelač kot Guglielmo in Bryan Lopez Gonzalez kot Ferrando.

Zaplet v zapletu

Umetniški direktor SNG-ja Opera in balet Ljubljana Marko Hribernik je na tiskovni konferenci poudaril, da je opera prestavljena v čas po drugi svetovni vojni, zato sta Ferrando in Guglielmo zamaskirana v ameriška vojaka. "Onadva začneta svojo igro s preizkušanjem svojih zaročenk," vendar se v nasprotju z originalom zaročenki Fiordiligi in Dorabella zavedata njunega testiranja. "Gre torej za dvojno igro," je dejal.

Opera, katere slovenski prevod bi se glasil Vse so take, je zadnja v vrsti oper, ki jih je Mozart ustvaril v sodelovanju z libretistom Lorenzem da Pontejem.

Zgodba o dveh moških, ki želita preveriti zvestobo svojih izbrank, je nastala po naročilu cesarja Jožefa II. Ta naj bi slišal za podobno zgodbo, ki se je dogodila na Dunaju v krogu aristokratskih oficirjev. Libreto je našel svojega zagovornika tudi v romantiku Ernstu Theodorju Amadeusu Hoffmanu, ki ga je označil za
Zgodba o dveh moških, ki želita preveriti zvestobo svojih izbrank, je nastala po naročilu cesarja Jožefa II. Ta naj bi slišal za podobno zgodbo, ki se je dogodila na Dunaju v krogu aristokratskih oficirjev. Libreto je našel svojega zagovornika tudi v romantiku Ernstu Theodorju Amadeusu Hoffmanu, ki ga je označil za "izraz najzabavnejše ironije". Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Mozart: Lahkoten, ne pa lahek
Nocojšnja izvedba je po Hribernikovih besedah zaključek večletnih uprizoritev Mozartovih oper oziroma naveze med Mozartom in libretistom Da Pontejem. "Kot vedno je Mozart izziv za vse pevce, orkestrske glasbenike, zbor, dirigenta in režiserja. Tako kompleksna opera, kot je ta, ki velja za Mozartovo najboljšo opero, je ogromen izziv za vse nas in ogromna možnost za napredovanje ansamblov ter njihovo piljenje umetniških kapacitet za naprej."

Kot je povedal nemški dirigent Philipp von Steinaecker, ga vedno znova prevzemajo Mozartova globina, inteligenca, empatija in njegov način, kako podati vsebino in besedilo.

Pod režijo dela se podpisuje Pizzech, ki je na oder največjih italijanskih gledališč postavil več kot 150 dramskih in opernih predstav. Pred kratkim je vzbudil pozornost javnosti in strokovne kritike z režijo Verdijeve Aide, ki je odprla lanski glasbeni festival v Comu.

Po ovinkih do prave ljubezni
Zaradi njegove odsotnosti na novinarski konferenci je Pizzechove besede povzel asistent režiserja Matej Prevc. "Želim poudariti pomen podnaslova opere La squola degli amanti, šolo zaljubljencev oziroma ljubimcev," je zapisal režiser. Njegov koncept opere Cosi fan tutte zajema "življenjsko šolo za štiri mlade ljubimce, ki prek ukan in prevar, tako načrtovanih kot nepričakovanih, spoznavajo, kaj pomeni ljubezen z njeno kompleksnostjo in protislovji".

Kot je značilno za vse njegove večje opere, je Mozart tudi za Così fan tutte razvil poseben slog s svojevrstnim ironičnim humorjem. Posebnost je tudi prevlada ansambelskih odsekov nad arijami, saj se komedija ne dogaja med posamezniki, ampak med tremi skupinami: obema dekletoma, njunima zaročencema ter pobudnikoma komedije Alfonsom in Despino. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Kot je značilno za vse njegove večje opere, je Mozart tudi za Così fan tutte razvil poseben slog s svojevrstnim ironičnim humorjem. Posebnost je tudi prevlada ansambelskih odsekov nad arijami, saj se komedija ne dogaja med posamezniki, ampak med tremi skupinami: obema dekletoma, njunima zaročencema ter pobudnikoma komedije Alfonsom in Despino. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

V Ljubljani prvič po tridesetih letih
Opera je bila premierno uprizorjena 26. januarja 1790 na Dunaju, a je zaradi smrti cesarja doživela le štiri ponovitve, zatem so v znamenju žalovanja zaprli vsa gledališča. Na ljubljanskem odru jo je občinstvo lahko videlo že v sezoni 1796/1797, zadnja premierna uprizoritev na odru SNG-ja Opera in balet Ljubljana pa je bila 17. aprila 1991 v režiji Vita Tauferja.

Scenograf je Andrea Stanisci, kostumograf Alessio Rosati, za svetlobo skrbi Valerio Tiberi.

Mozartova opera Cosi fan tutte v Ljubljani