Premiera Tutošomato bo na velikem odru SNG-ja Nova Gorica danes, v četrtek, 10. oktobra, v Gledališču Koper pa v petek, 18. oktobra. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

Kot vse dosedanje uprizoritve je tudi ta nastala v režiji Vita Tauferja in koprodukciji SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. Avtorja je tokrat navdahnila Shakespearjeva Ukročena trmoglavka. Zabavno in burkaško dogajanje je napisano v značilnem sočnem humornem dialektu, dopolnjujejo ga songi in instrumentalni trio z glasbo v živo.

Religija tolaži človeka na svoj način, humor pa tako, da se svoji grozi nasmeješ. In ko si sposoben tega, si že zmagal.

Iztok Mlakar

Naslov komedije Tutošomato je nastal pravzaprav po naključju, pravi avtor Iztok Mlakar: "Ko sem prve zapiske pošiljal režiserju Vitu Tauferju, je bilo vse skupaj res še ena zmešnjava. Ideje so vrele iz mene, zbujal sem se z verzi v glavi in jih potem skozi uho stresal na papir. Režiserja sem opozarjal, da gre za ustvarjalni kaos, da je vse še zmešano, da je 'tutto (še) matto'. Besedna igra je Vita (op. a. – režiserja) navdušila in tako sva naslov Tutošomato obdržala." Teksta je bilo za najmanj tri igre, je pred premiero na novogoriškem velikem odru še povedal Mlakar: "Moral sem izluščiti bistvo, uskladiti elemente. In to ne tako, da sem končno besedilo prinesel režiserju in igralcem, pač pa sem tekst pisal še na vajah, med samim študijem." Režiser Vito Taufer je bil s tem izzivom zadovoljen: "Pravzaprav mi je tak način dela zelo všeč. Tako je tekst zares pisan na kožo igralski ekipi in študiju."

"Prava komedija ni nikoli daleč od tragedije," opozarja Vito Taufer. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

Mafiozo, tri hčere, snubci, feministka, preobleke …
Kratek povzetek vsebine igre Tutošomato: stari mafijec Minolo Batista, zagovornik tradicionalističnega patriarhalnega življenja, ima tri hčere: Chiaro, Bianco in Katarino. Vse tri so lepe, godne za ženitev. V njihovo bližino pa posestni oče ne (pri)pusti nobenega moškega. Vendar je tudi med hčerami napeto. Najmlajša, Katarina, namreč ne želi, da bi Bianca in Chiara doživeli takšno zakonsko usodo, kot jo je njihova pokojna mati, ki je ob možu tiho in ponižno trpela. Zato postane glasnica novih vrednot, vede se kot neukročena trmoglavka in vsi jo slabšalno označujejo za feministko. Snubcev pa to ne odvrne, vrtijo se okoli hiše, tri mladenke so preveč omamna vaba. Kako jim jih bo uspelo osvojiti? Jim bodo preobleke v hišne pomočnice olajšale pot mimo očetove mafijske pištole do njihovih src, ali bodo povzročile še večjo zmešnjavo? Kako se bo izteklo kresanje mnenj med drzno feministko in klenim mačistom Petruchiem, ki trdi, da vsak pravi moški potrebuje le "dnar an babu" in da je "najburši, če dobiš kr vse u paketu"? Gre za divjo komedijo o očetu patriarhu, ki je steber in vir vseh težav. Je bogataš, je diktator, je dementen, nič ne vidi, nič ne sliši – obvlada pa vse. "Pravzaprav je tak kot oblast," povzame Iztok Mlakar.

Komedija, ki ni tako daleč stran od tragedije …
Tutošomato je resda komedija, toda režiser Vito Taufer opozarja: "Prava komedija ni nikoli daleč od tragedije. Glavni lik tudi tukaj potegne najkrajšo. Razlika je le v tem, da se z njim zaradi njegove zlobe ne identificiramo, zato to oziroma tu ni tragičen konec." Iztok Mlakar je v intervjuju z asistentko režiserja, Terezo Gregorič, v tokratnem gledališkem listu še bolj nazoren: "Komedija vedno kaže nekaj, kar je grozno, tragično – že v naši komediji imamo naklep umora lastnega očeta, posilstvo, nasilje. To so teme in vsebine za tragedijo. Ravno zato je komedija zanimiva, ker se igra s tistim, česar je človeka strah. Lahko bi rekel, da se ukvarja, pogojno rečeno, z istim problemom kot religija, absurdom obstoja in minljivostjo. Religija tolaži človeka na svoj način, humor pa tako, da se svoji grozi nasmeješ. In ko si sposoben tega, si že zmagal." In še eno Mlakarjevo razmišljanje: "Drama kaže človeka, kakršen bi želel biti – se pravi junak v boju s svojo usodo. Komedija ga kaže takšnega, kot je, v vsej svoji banalnosti! Smeh drži človeka nad vodo, varuje ga pred tem, da bi se imel za boga in mislil, da je požrl vso modrost tega sveta."

Hiša mafijskega šefa Minola Batiste je metafora tega sveta. Dogajanje v njej zrcali dogajanje zunaj in zdaj. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
"Mafiozo" Iztok Mlakar je nad soigralsko ekipo, s katero je oziroma so soustvarjali Tutošomato, navdušen. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

Pošasti vmesnega časa
Hiša mafijskega šefa Minola Batiste je metafora tega sveta. Dogajanje v njej zrcali dogajanje zunaj in zdaj. Vito Taufer je na tiskovni konferenci pred premiero navajal enega od filozofov: "V času, ko stari svet razpada, ko se ruši, ko odhaja in preden pride novi svet – v tem vmesnem času se razvijajo pošasti. In v Mlakarjevi komediji vidimo in doživimo pošastno razčlovečenje človeka. Tu gre za 'mlakarjevsko' analizo tega sveta, ki je hkrati duhovita in hkrati boleča." Mlakar pritrjuje: "Svet je zmešan. Svet je v taki situaciji, kot da je tik pred kataklizmo. Situacija je tako resna, vendar je ne smeš preveč resno jemati, ker gre potem takoj v 'maloro'. Problem je, kadar ljudje preveč resno jemljejo samega sebe – tu potem hitro dobiš ven fašista!" Režiser, ki z Mlakarjem sodeluje v vseh njegovih dramskih avtorskih projektih, je potrdil, da sta v prejšnjih predstavah obravnavala bolj metafizična vprašanja, tokratna zgodba pa je tukajšnja, je tuzemska. Najbolj jo povzame zadnji song predstave:

Tutošomato, ta planet je ku bajta,
v njej njeki miljard nas živi.
Potreba obnove je že njeki cajta,
ma majstra pej ni an ga ni.

Po stjenah nabira se mufa,
molira fonda an vlječe prepih.
Ma nas pej zanima edino barufa,
če vse ukop se zruši, nam je prou vseglih.

Tutošomato, ni pameti prave.
Duo vje, kam se je skrila an kdaj.
Tutošomato, ta svet je šou prou ven z glave
an nima namjena se vrnt nazaj. (SE NADALJUJE)

Igralci so advokati svojih likov
Mlakar, "mafiozo", je nad soigralsko ekipo, s katero je oziroma so soustvarjali Tutošomato, navdušen: "Pravzaprav sem jaz v tej ekipi najstarejši. Vsi mladi in vse mlade okrog mene so izjemni, so popolnoma predani gledališču, so samozavestni, povedo svoje mnenje, stojijo za njim, ga znajo argumentirati. Svoj lik so nadgrajevali, skozi študij predstave so bili pravzaprav advokati svojih likov." Tri hčere igrajo Urška Taufer, Tjaša Hrovat in Patrizia Jurinčič Finžgar. Skupni povzetek vseh treh je: "Padre Menola obvlada marsikaj, skoraj vse. Edino, česar ne (z)more obvladati, so njegove tri hčere." Urša Taufer igra Chiaro: "Sem zlobna hči, ki želi očeta spraviti s tega sveta. Na zunaj sem lepotica, za katero kar ne morejo verjeti, da je lahko tako kruta. Sem tiha voda, ki bregove dere. Pravzaprav sem še ena metafora tega sveta." Patrizia Jurinčič Finžgar je najmlajša hči, Katarina: "Na začetku sem označena za največjo pošast. Potem pa se izkaže, da sem pravzaprav jaz še najmanj škodljiva. Hočem uveljaviti nove vrednote. Sem drugačna kot sestri. Imajo pa me za najbolj zlobno." In še predstavnik moškega dela igralske ekipe Tutošomato, Matija Rupel: "Sem lik iz vsakdana. Sem zaljubljenec, trubadurček, narcisek, ki se naposled, ko ne najde ljubezni drugje, zaljubi sam vase."

Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan