Memoria (2023) Male Kline je predstava o spominu in njegovi izgubi, obenem je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavajo čas, spominjajo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanje. Foto: Španski borci
Memoria (2023) Male Kline je predstava o spominu in njegovi izgubi, obenem je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavajo čas, spominjajo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanje. Foto: Španski borci

Bienale Gibanica v Društvu za sodobni ples Slovenije pripravljajo med drugim tudi z namenom, da bi strokovni in mednarodni javnosti približali slovensko produkcijo in njene ustvarjalce ter na ta način sprožili večjo mednarodno izmenjavo. Tekmovalni bienale v organizaciji Društva za sodobni ples Slovenije tokrat vsebuje osem predstav iz zadnjih dveh sezon, na programu pa sta še zmagovalni predstavi predhodnega festivala. Zaključek s podelitvijo nagrad bo v soboto.

Osem predstav, ki se bodo potegovale za nagradi bienala, sta izmed 51 prijavljenih produkcij izbrali kritičarka, teatrologinja in publicistka Nika Arhar ter direktorica Tanzhaus NRW iz Düsseldorfa Ingrida Gerbutavičiute.

Ustvarjalci v tekmovalnem programu
Po besedah Nike Arhar sta se srečali z zelo različnimi ustvarjalnimi izhodišči in pristopi, formalnimi in vsebinskimi zasnovami ter umetniškimi stališči. Pri tem sta kot merila določili izvirnost koncepta, kakovost izvedbe, prepričljivost oblike in celovitost umetniškega dela. Predstave, ki sta jih uvrstili v program, podpisujejo osrednja imena slovenskega sodobnega plesa, poleg Male Kline še Magdalena Reiter, Katja Legin, Andreja Rauch Podrzavnik, Vita Osojnik, Snježana Premuš in Anja Bornšek ter predstavnika mlajše generacije Jan Rozman in Klemen Kovačič.

Katera od njih bo dobila glavno nagrado bienala, bo odločala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo Sandra Neuveut iz Francije, Catja Loepfe iz Švice in Monica Gillette iz Nemčije. Ob zaključku festivala bodo v soboto popoldne v Klubu Cankarjevega doma nagradili še predstavo, ki bo prejela največ glasov občinstva.

V spremljevalni program spada tudi razstava z naslovom Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. (Na fotografiji: Plesni Teater Ljubljana, Junij 1988 v podporo JBTZ.) Foto: Tone Stojko, Muzej novejše zgodovine.
V spremljevalni program spada tudi razstava z naslovom Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. (Na fotografiji: Plesni Teater Ljubljana, Junij 1988 v podporo JBTZ.) Foto: Tone Stojko, Muzej novejše zgodovine.

V spremljevalnem delu bo bienale med drugim obsegal razstavo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova z naslovom Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem, kritiško delavnico z Bojano Cvejić in koreografsko delavnico z grško plesalko Christiano Kosiari.

Kakšno je prizorišče sodobnega plesa v Franciji, Nemčiji, Avstriji in Švici
Izhajajoč iz lani sprejete razvojne strategije za sodobni ples 2024–2028 so pripravili tudi mednarodno konferenco, na kateri želijo spregovoriti o razvoju sodobnega plesa, prenosu znanj ter dobrih praksah v sektorju, tudi v povezavi s trajnostnimi vidiki. Na celodnevni konferenci, ki bo v petek potekala v Kinu Šiška, bodo področje plesa primerjali s Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Švico.