Naslovni junak zgodbe je ambiciozni Jay Gatsby, ki sovraži revščino. Pozna jo iz lastne mladosti v Severni Dakoti, saj mu je onemogočila študij na univerzi. Iz strahu, da ga ne bi zapustila, se je kot mlad častnik pred prvo svetovno vojno predstavil svoji izvoljenki Daisy kot potomec bogate družine. Kljub temu si je v času, ko je moral na fronto, našla drugega, resničnega bogataša, in se poročila. Po vrnitvi z bojišča je Gatsby odločen storiti vse, da bi se Daisy vrnila k njemu. Izkoristi priložnosti, ki mu jih daje prohibicija, obogati z nezakonitimi posli, si postavi razkošno palačo in prireja razsipne zabave. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Morda je ta junak med ameriškimi bralci tako kulten prav zato, ker ponazarja pregovorni mit o ameriških sanjah - sanjah, ki so se mu uresničile, a so ga tudi pogubile. (...) Takšne zgodbe o namišljenih junakih svojih življenj danes poznamo tudi pri nas. Ta silni denar, po katerem ljudje hlepijo, jih na koncu stane glave. (...) V resnici pa je Veliki Gatsby zelo žalostna zgodba o človeških usodah in velikih sanjah, ki so se razblinile kot mehurčki popitih pijač.

Leo Mujić

SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj kot prvo baletno premiero v sezoni uprizorila priredbo romana Veliki Gatsby ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda. Avtor priredbe in koreograf je mednarodno priznani baletnik Leo Mujić, ki se je k ljubljanskemu ansamblu vrnil po 12 letih. Naslovno vlogo je prevzel madžarski plesalec Istvan Simon.

Leo Mujić je v ljubljanski Operi pred 12 leti postavil predstavo She is Missing na temo ženskega principa, tokrat pa bo v obliki pripovednega baleta, ki je njegova strast, predstavil svoje videnje znamenitega dela iz ameriške literarne zakladnice.

Portret "izgubljene generacije"
Klasični roman ameriške književnosti s kritičnim podtonom izriše temno plat velikega ameriškega sna in togost dekadentne newyorške visoke družbe med obema vojnama, ki ni dopuščala prehajanja med razrednimi sloji. Dogaja se "v svetu nepredstavljivega bogastva, omame in temačnih obsesij, v katerem vlada grozljiva moralna praznina".

Zgodbo je koreograf sestavil v 15 slik s prologom in epilogom, pri tem pa je uporabil celoten ljubljanski baletni ansambel, od starejših do najmlajših, saj meni, da "si vsi zaslužijo mesto na sceni". Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

"Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena. Osrednji junak je sicer zasnovan kot mit, katerega triumfalna pot pelje v propad, tragični konec pa kljub temu nagovarja z mislijo, da je človek kot posameznik pomembna entiteta. S tem pa se slej ko prej spomnimo tudi na svet, v katerem živimo danes in v katerem je za resnične vrednote vedno manj prostora," so v operi zapisali v vabilu na predstavo.

Veliki Gatsby na odru SNG Opera in balet Ljubljana

Glenn Miller in Philip Glass z roko v roki
Koreograf je po lastnih besedah skušal raziskati, kaj lahko roman pove danes. Predstavo je opremil tudi z glasbo, za katero je, primerno prostoru in času, ko naj bi se zgodba odvijala, izbral izključno ameriške skladatelje iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja: Philipa Glassa, Leonarda Bernsteina, Georgea Gershwina, Louisa Primo, Samuela Barberja, Glenna Millerja in Georgea Whitefielda Chadwicka.

Časovni okvir, v katerem se zgodba dogaja, je plesalcem narekoval džezovski gib. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Vlogo Gatsbyja bo plesal nekdanji prvak Semperjeve opere v Dresdnu in Madžarskega narodnega baleta v Budimpešti Istvan Simon, ki gostuje po vsej Evropi. Njegova muza Daisy bo Tjaša Kmetec, vlogo Nicka, ki v romanu in predstavi opazuje dogajanje, pa je prevzel novi član ljubljanskega ansambla Lukas Bareman. Sicer bo v predstavi nastopil celoten ljubljanski baletni ansambel.

Dramaturg je bil Balint Rauscher, sceno je oblikoval Stefano Katunar, kostume Paladin Šabanović, svetlobo pa Aleksandar Čavlek.

Scenograf Stefano Katunar je oder oblikoval po vzoru art decoja, s čimer je želel ustvariti možnost za dogajanja tako v zunanjih kot notranjih prostorih, Manuela Paladin Šabanović pa je pri oblikovanju kostumov sledila oblačilom iz 20. let 20. stoletja. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana