Krstna uprizoritev predstave Gospa Dalloway v režiji Petra Petkovška bo drevi ob 20. uri v Mali Drami. Ponovitve sledijo 13., 14., 17., 18., 25. in 27. marca.

Virginia Woolf v romanu, ki je izšel leta 1925, opisuje velemestni dan pet let po koncu prve svetovne vojne. Kljub navidezni lahkotnosti vročega poletnega dne, ko Clarissa Dalloway pripravlja domačo zabavo, se odzven vojne vedno znova vriva v njene misli, v celovito doživljanje Septimusa Smitha, ki v sebi nosi še posebej intenzivno izkušnjo vojne. Vojno je preživel, ni pa se vrnil domov kot zmagovalec, ampak kot globoko psihično in mentalno ranjena oseba.

Na pragu nove dobe evropskega romana
Roman Gospa Dalloway velja za eno tistih literarnih del, ki so napovedala novo dobo evropskega romana. Večkrat nagrajeni hrvaški dramatik in dramaturg Tomislav Zajec je delo opisal kot zelo kompleksno, po njegovem mnenju ga je mogoče brati na zelo različne načine in iskati veliko različnih ključev za interpretacijo.

Za Zajca je zdaj najzanimivejši uvid, ki se mu je vrnil iz preteklosti, ko je kot gimnazijec prvič prebral roman. Takrat ni nič razumel o svetu in je spoznal, da obstaja roman o ženski, ki prav tako ne razume ničesar o svetu. Ob tem je spoznal, da gre za neko univerzalno izkušnjo in da vsak človek skuša najti mesto v svetu. V tem smislu se mu je zdelo zanimivo pripeljati lik Virginie Woolf v dramatizacijo, pri kateri je izhajal ravno iz dvojnosti med avtorico, ki poskuša razumeti svet, in njenim likom, ki ta svet živi, a ga niti najmanj ne razume.

Novo dramsko besedilo je nastalo po dogovoru z ljubljansko Dramo. Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurce Tadel se je Zajec izziva lotil z izjemnim zamahom kreativnosti in veliko inventivnostjo.

Drama, nastala iz monolitne in goste romaneskne zmesi
Dramaturginja Eva Kraševec je dejala, da ima roman "neverjetno strukturo, kompleksnost, skozi katero se je težko prebiti, a se je izkazalo, da je Zajec intuitivno, izkustveno znal najti pot do teh tematik, ki se nas dotikajo zdaj," je povedala. Predstava ima tridelno strukturo, pri čemer ne sledi strukturi romana, ki je po besedah dramaturginje monolitna in gosta zmes. Dramsko besedilo je iz hrvaščine prevedla Seta Knop. Po njeni oceni je dramsko besedilo po eni strani grobo zasidrano v besedilu Virginie Woolf, po drugi se iz njega umika na zelo pretanjen način.

Režiserja Petra Petkovška so pritegnile vsebinske vzporednice med časom nastanka roman in današnjim časom. Čeprav je vmes preteklo skoraj celo stoletje, ki je med drugim prineslo tehnološki napredek in nekatere spremembe v odnosih, smo ljudje v svoji osnovi še vedno zelo podobni. Knjiga Virginie Woolf je po njegovem mnenju izredno relevantna in sodobna, gre za eno od sodobnih klasik, ki vsakič znova odzvanja in doživlja neštete interpretacije iz vseh možnih zornih kotov.

Petkovška je v slogovno-formalnem smislu pritegnil izziv, kako modernistični roman, ki uporablja tok misli, interne poglede znotraj likov, ki se nato selijo iz lika v lik, iz časa v čas, iz fikcije v realnost, postaviti na oder. In tukaj se, kot je povedal, pojavi koncept valovanja, ki je pri tej književnici zelo prisoten. Skozenj so poskušali vstopiti "skozi material, v material in stopiti na oder z njim. (...) Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na neki način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo drug k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway," je dejal režiser.

Ob Maši Derganc v predstavi igrajo še Saša Tabaković, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Iva Babić in Saša Pavlin Stošić.

Scenografijo predstave podpisuje Sara Slivnik, kostumografijo Gordana Bobojević, avtor videa in asistent režiserja je Urban Zorko, avtor glasbe je Peter Žargi, svetovalec za odrski gib Klemen Janežič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektor pa Arko.