Prenašali so jo na gledališki spletni strani, Facebookovem profilu in YouTubu ... In še: v tokratni Grimmovi pravljici sta Janko in Metka pod režijsko taktirko Andreja Jusa – brez besed. Vse in še več povesta z gibi, mimiko, plesom …

Predstava je namenjena predšolskim otrokom in učencem prve triade. Zaživela je na malem odru novogoriškega gledališča. Janka in Metko sta upodobila Žiga Udir in Anuša Kodelja, nova igralska moč in osvežitev SNG-ja Nova Gorica. Režiser Andrej Jus se je odločil, da bo pravljica bratov Grimm tokrat zaživela kot predstava brez besedila.

"Pravljica Janko in Metka me že dolgo vznemirja. Ko sem jo pred petnajstimi leti na akademiji režiral kot avtorsko radijsko igro, sem jo obravnaval parodično skozi psihoanalizo. Namenjena je bila odraslim in provokativna, da sploh ni doživela javnega predvajanja. Ta pravljica je nekakšen 'road trip', iniciacijsko popotovanje. Dogajanje poganjata dva temeljna človekova strahova: strah pred zapuščenostjo in strah pred požrtjem. Oba imata funkcijo, da se z njuno pomočjo človek osamosvoji in razvije svojo identiteto … Kdor odrašča s tem, da ga starši ne vidijo takšnega, kakršen je – ampak ga gledajo skozi svoje želje in pričakovanja, se bo težko izognil temu, da ne bi bil požrt, saj ne bo mogel razviti resničnega sebe. Ideja za uprizoritev brez besed pa se je porodila pred leti. Ko sem kot gimnazijec gledal kratko glasbeno otroško uprizoritev brez teksta, so me podobe nemih igralcev skupaj z močno, strastno glasbo tako prevzele, da sem odtlej večkrat sanjaril, da bi tudi sam na tak način naredil predstavo po neki preprosti, po vsem znani pravljici," je za prilogo primorskih gledališč Tantadruj pri Primorskih novicah in Primorskem dnevniku povedal mlad režiser.

Motiv potovanja – greš kot otrok, vrneš se odrasel …
Grimmovo pravljico o Janku in Metki, zagotovo eno najbolj prepoznavnih, lahko beremo kot metaforo človekovega odraščanja, njegove poti skozi življenjsko pomembne dogodke ali spremembe. Ustvarjalce novogoriške uprizoritve je zanimal motiv potovanja, kajti Janko in Metka gresta na pot kot otroka, vrneta pa se kot mlada ženska in moški. Preobrazba iz šibkih otrok v močna posameznika je povzročila, da zlobe ni več, saj sta postala močnejša od nje. Vse to otroci doživijo le skozi gib, mimiko in glasbo. Predstavo je zato pomembno sooblikoval koreograf Branko Potočan. Andrej Jus je z njim sodeloval že pri prvi njegovi profesionalni predstavi Hočevski medved.

Metka – Anuša Kodelja je ob ustvarjanju predstave povedala: "To, da ne govorimo, pomeni, da mora biti vsak gib jasnejši. Naša mimika mora biti izrazitejša. Točno moramo vedeti, kaj določen premik in gesta sporočata. Pravzaprav smo skozi študij predstave ugotovili, da so včasih besede povsem odveč." Janko – Žiga Udir je bil ob režiserjevi odločitvi, da bo igra tu res prvinska, povsem brez besed, nekoliko začuden: "Ker nisem neki hud plesalec ali izrazno gibljiv igralec, je bila novica, da bo pravljica za otroke brez besed, najprej zame majhen šok. Izvrsten koreograf Potočan pa je iz mene potegnil največ. Za otroke moraš tudi sicer igrati nekoliko bolj izrazito in jasno – in mislim, da nam je uspelo tudi brez besed povedati, pokazati ogromno." Seveda je za takšno uprizoritev izjemno pomembna tudi glasba. "Glasbenica Polona Janežič ima izjemen občutek za atmosfere in je sproti pisala glasbo glede na razvoj posameznega prizora. Glasba je ves čas prisotna, poleg vzdušja soustvarja tudi dramaturgijo in ritem predstave," je za Tantadruj povedal režiser Jus.

Na spletu še pred covidom-19 …
Za vse ustvarjalce predstave je seveda izziv tudi to, da je otroška predstava brez občinstva, da je odigrana na medmrežju … Da je dvorana – zaslon. Poleg glavnih dveh protagonistov v Janku in Metki nastopajo še gostujoči igralec Dušan Teropšič, domači igralki v pravljici pa sta še Maja Poljanec Nemec in Dušanka Ristić. Avtor videa je Andrej Kamnik, svetlobo je oblikoval Renato Stergulc, zvok Stojan Nemec, video pa je oblikoval Vladimir Hmeljak. Sicer pa sobotna premiera ni bil prvi neposredni prenos prek medmrežja v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.

Prvega je pripravilo že takrat imenovano Primorsko dramsko gledališče – in sicer pred dvema desetletjema. Takrat so na spletu prenašali premiero predstave Tistega lepega dne v priredbi Srečka Fišerja in režiji Borisa Kobala – na svetovnem spletu so jo spremljali na razstavi EXPO 2000 v Hannovru v Nemčiji. Premiero so spremljali tudi na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Estoniji, Kanadi, ZDA, Avstraliji, Argentini in na Japonskem. Novogoriško gledališče je medmrežje torej osvojilo že daleč pred covidom-19.