V ljubljanski Drami bodo v danes in jutri premierno uprizorili avtorski projekt Matjaža Zupančiča Nova rasa. Predstava, ki vključuje prvine satirične drame, grozljivke, kabareta in črne komedije, ponuja Zupančičevo satirično obravnavo nacizma, ki ga poskuša osvetliti s pomočjo dveh konceptov: ideologije čiste rase in pojma izrojene umetnosti.
Pojem "izrojene umetnosti" so nacisti uporabili za naslov sramotilne razstave modernistične umetnosti leta 1937. S tem pojmom so opisovali vsa moderna dela, ki niso bila v skladu z nacionalsocialistično propagando.
"Od tu naprej smo šli v čisto fikcijo, ki v sebi nosi elemente politične satire, črne komedije, grozljivke in kabareta, pri čemer so to vse zidarski odri, ki ti pomagajo bolje razumeti, kaj počneš na odru. Na koncu odpadejo in se zlijejo v neko novo celoto," je pred premiero povedal avtor in režiser Matjaž Zupančič. "Ta fikcija je rahlo nora, ker tudi svet, v katerem živim, doživljam kot tak," je dodal in pojasnil, da ravno v tem vidi sodobnost te predstave.
V predstavi igra pet igralcev, ki jih je Zupančič sam predlagal ravnatelju drame, kar po Samoborjevih besedah "ni ravno praksa". Tako v uprizoritvi nastopijo Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković.
Zgodovina filma in teatra priča, da je bila pri detronizaciji nacistov najučinkovitejša prav komedija: Lubitsch, Chaplin … Tudi zato, ker pomeni možen premik iz rahlo benignega patosa, ki se skriva v prepričevanju enako mislečih. Menim, da je Nova rasa eden mojih najbolj radikalnih besedil. Gojim upanje, da ne zato, ker se na odru sekajo glave in režejo udi.
V središču zgodbe je kar Adolf Hitler (Gregor Baković) osebno, ob njem pa še štiri fiktivne osebe, "ki delajo za tretji rajh". Vsebinsko pa predstava ponuja svojevrstno analizo nacizma, fašizma, državnega nasilja in sovražnega govora. Odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko ta postane povsem normalen, je pojasnila dramaturginja Darja Dominkuš.
Hitler združi moči s starim slikarskim kolegom
Zgodba predstave se vrti okoli dveh mladih slikarjev – Hitlerja in Viktorja Karlsteina (Bojan Emeršič), ki bi se rada vpisala na dunajsko Akademijo za likovno umetnost, a jima podvig ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu. Hitler je medtem postal firer, Karlstein pa znanstvenik, ki za potrebe Wehrmachta, oboroženih sil nacistične Nemčije, konstruira novi monstruozni bitji v moški in ženski podobi. Markus (Saša Tabaković) in Heidi (Barbara Cerar) bosta zmagovito orožje v času, ko nacisti izgubljajo na vseh frontah, hkrati pa sta tudi Viktorjevo umetniško delo. A že kmalu pride do zapletov.
Scenografinja predstave je Janja Korun, koreografinja Sinja Ožbolt, kostumografinja pa Bjanka Adžić Ursulov. Ta je poudarila, da ji je Zupančičev koncept blizu. Ker z njim sodeluje že dvajset let, ni imela posebnih težav z oblikovanjem oblačil.
Premiernima predstavama bodo sledile prve ponovitve: 28., 29. in 30. septembra ter 1. in 2. oktobra ob 20.00.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje