Unima je 21. marec razglasila za mednarodni dan lutk. Foto: Arhiv festivala Lutke 2018

Svetovno združenje lutkarjev Unima je 21. marec razglasilo za svetovni dan lutk. Igralka Alenka Pirjevec je ob tej priložnosti v poslanici zapisala, da se vsi, ki se ukvarjajo z lutkovnim gledališčem, nemalokrat znajdejo pred splošno razširjenim mnenjem, da je lutkovno gledališče manjvredna zvrst gledališča in da je namenjeno predvsem otrokom.

Spomnila je na pomembno vlogo, ki jo je imela lutka med obrednimi slovesnostmi antičnih Grkov. Veliki gibljivi kipi so predstavljali bogove, upravljali pa so jih svečeniki, ki so verjeli v božanstvo in smiselnost takšnega početja. Le tako so bili lahko popolnoma predani svojemu delu. In položaj je po besedah Alenke Pirjevec identičen v primeru igralca z lutko, le s to razliko, da mesto imaginarnega božanstva tokrat zavzame konkretna zamišljena igralska vloga, ki jo mora igralec kot prevodnik prenesti na lutko.

Utrinek s Solcetove predstave Luknja, ki je nastala po motivih Alice v čudežni deželi. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

"Zato je nadvse pomembno, da se igralec do lutke ne vede kot do igrače ali poljubnega predmeta, ampak se ji posveti z vero v smiselnost svojega delovanja in ji tako daje vso svojo moč: vse, kar počne, počne zanjo, vsebino svoje vloge namenja lutki. Vse podredi temu, da bo lutka v prvem planu. Na ta način lutka postane njegova gospodarica ‒ vanjo verjame in ji služi," poudarja.

Mednarodno priznani lutkar Matija Solce med drugim pravi, da je bilo lutkarstvo večinoma (če izključimo funkcijo v religiji in ritualnem gledališču) umetnost za nižje družbene sloje. Razvijalo se je v kriznih obdobjih, lutkarji so igrali na ulicah, pred cerkvami, na tržnicah. Danes se je postavilo v najelegantnejši in varen položaj ‒ kot umetnost za otroke. Tu lahko varno črpa sredstva in ima jasno družbeno funkcijo. "To je zame velik problem, saj se tako ne samo omejuje, temveč pogosto degradira v naivne in sugestivne opise raznih pravljic," pove.

O sami čarobnosti lutke pa pravi, da tli v tem, da v tem ni nič čarobnega. "Je samo igra, v katero se gledalec ne more oz., po brechtovsko, ne sme popolnoma vživeti. Dramsko gledališče nam na primer ponuja značaje, jezik, zgodbo, čustva, ki jih vsi poznamo, in se zato enostavno vživimo v kontekst ponotranjenja čustev oseb na odru. Lutka nam, prav zaradi svoje izmuzljive oblike, omogoča odstop, kritičen, večplasten pogled."

Nekje drugje avtorjev Zale Dobovšek, Nine Šorak, Tina Grabnarja in Asje Kahrimanović Babnik Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Mednarodno poslanico ob dnevu lutk podpisuje indijski lutkovni ustvarjalec in predsednik Unime Dadi D. Pudumjee, ki je med drugim ob praznovanju ljubezni do lutkovne umetnosti pozval k razumevanju razlik med kulturami in narodi.