Ta odpira vrata nocoj, in sicer s predstavo Škrt škrt kra čof! LGL-ja v režiji Ivane Djilas.

Sorodna novica Mojstra lutkarstva Breda in Tine Varl z letošnjo Klemenčičevo nagrado

Bienale, ki poteka v Lutkovnem gledališču Maribor (LGM), predstavlja najboljše lutkovne predstave, ki so v preteklih dveh letih nastale v Sloveniji. Nika Leskovšek si je iz tega obdobja ogledala 64 predstav, v tekmovalni program pa jih je uvrstila 11. "Iskala sem predstave, v katerih prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva," je pojasnila svoj izbor.

Poleg enajstih tekmovalnih predstav jih je pet uvrstila še v spremljevalni program. V slovenskem lutkarstvu opaža vse večjo angažiranost. "Predstave aktivno posegajo tudi v ustaljene nacionalne stereotipe in boje za identitetne politike, ki najmlajšim ne kažejo poenostavljene podobe sveta in ne podcenjujejo svojega občinstva," je navedla.

"Ni več čiste nevladne scene"
Po besedah predsednika Ustanove lutkovnih ustvarjalcev (ULU) Anžeta Viranta odraža letošnji izbor stanje na slovenski lutkovni sceni, na kateri imata primat obe institucionalni gledališči, medtem ko neinstitucionalna gledališča nastopajo le kot koproducenti. "Ni več čiste nevladne scene," je povedal. Po njegovi oceni je to predvsem posledica dejstva, da so finančne spodbude za nevladne lutkarje zelo redke, zato lahko ti preživijo le s sodelovanjem z institucionalnimi gledališči. "Res sreča, da so se institucije bolj odprle zanje," je dejal.

Smetana domače produkcije in okno v svet
Po besedah direktorice LGM-ja Katarine Klančnik Kocutar imajo s tem koristi tudi institucije. "Na obeh straneh je to enačba z dobičkom," je dejala. Sama vidi bienale kot priložnost, da se predstavi smetana produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, obenem pa nudi možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Velikokrat je predstavitev na festivalu tudi "okno v svet", saj gosti direktorje tujih festivalov in gledališč, ki si tako lahko na enem mestu ogledajo najnovejšo slovensko produkcijo. Letos pričakujejo več kot 20 tujih gostov.

Ob predstavi Ivane Djilas bo otvoritveni dan zaznamovalo še odprtje razstave Danijela Demšarja, dogajanje pa se bo sklenilo v soboto s podelitvijo nagrad. Zmagovalce festivalskih nagrad bo izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo finski vizualni umetnik Kalle Nio, ilustrator, grafik, slikar in lutkar Danijel Demšar ter Blaž Lukan z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT).

Ob tej priložnosti podeljujejo tudi Pengovove listine in Klemenčičevo nagrado, ki je najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva. Prejmeta jo Breda in Tine Varl, lutkarja, režiserja in pedagoga, umetniški vodji LGM-ja ter snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan.

Osrednji nacionalni lutkovni festival prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU) in v zadnjih letih LGM.