Ta odpira vrata nocoj, in sicer s predstavo Škrt škrt kra čof! LGL-ja v režiji Ivane Djilas.

Misterij sove, intermedijska interpretacija Sovjega gradu v režiji Renaud Herbin. Foto: Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije
Mojstra lutkarstva Breda in Tine Varl z letošnjo Klemenčičevo nagrado

Bienale, ki poteka v Lutkovnem gledališču Maribor (LGM), predstavlja najboljše lutkovne predstave, ki so v preteklih dveh letih nastale v Sloveniji. Nika Leskovšek si je iz tega obdobja ogledala 64 predstav, v tekmovalni program pa jih je uvrstila 11. "Iskala sem predstave, v katerih prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva," je pojasnila svoj izbor.

Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo Danijela Demšarja. Foto: Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Poleg enajstih tekmovalnih predstav jih je pet uvrstila še v spremljevalni program. V slovenskem lutkarstvu opaža vse večjo angažiranost. "Predstave aktivno posegajo tudi v ustaljene nacionalne stereotipe in boje za identitetne politike, ki najmlajšim ne kažejo poenostavljene podobe sveta in ne podcenjujejo svojega občinstva," je navedla.

"Ni več čiste nevladne scene"
Po besedah predsednika Ustanove lutkovnih ustvarjalcev (ULU) Anžeta Viranta odraža letošnji izbor stanje na slovenski lutkovni sceni, na kateri imata primat obe institucionalni gledališči, medtem ko neinstitucionalna gledališča nastopajo le kot koproducenti. "Ni več čiste nevladne scene," je povedal. Po njegovi oceni je to predvsem posledica dejstva, da so finančne spodbude za nevladne lutkarje zelo redke, zato lahko ti preživijo le s sodelovanjem z institucionalnimi gledališči. "Res sreča, da so se institucije bolj odprle zanje," je dejal.

Festival odpira predstava LGL-ja Škrt škrt kra čof! v režiji Ivane Djilas. Foto: Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Smetana domače produkcije in okno v svet
Po besedah direktorice LGM-ja Katarine Klančnik Kocutar imajo s tem koristi tudi institucije. "Na obeh straneh je to enačba z dobičkom," je dejala. Sama vidi bienale kot priložnost, da se predstavi smetana produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, obenem pa nudi možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Velikokrat je predstavitev na festivalu tudi "okno v svet", saj gosti direktorje tujih festivalov in gledališč, ki si tako lahko na enem mestu ogledajo najnovejšo slovensko produkcijo. Letos pričakujejo več kot 20 tujih gostov.

Besede iz hiše Karlstein v režiji in likovni podobi Silvana Omerzuja. Foto: Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Ob predstavi Ivane Djilas bo otvoritveni dan zaznamovalo še odprtje razstave Danijela Demšarja, dogajanje pa se bo sklenilo v soboto s podelitvijo nagrad. Zmagovalce festivalskih nagrad bo izbrala strokovna žirija, ki jo sestavljajo finski vizualni umetnik Kalle Nio, ilustrator, grafik, slikar in lutkar Danijel Demšar ter Blaž Lukan z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT).

Ob tej priložnosti podeljujejo tudi Pengovove listine in Klemenčičevo nagrado, ki je najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva. Prejmeta jo Breda in Tine Varl, lutkarja, režiserja in pedagoga, umetniški vodji LGM-ja ter snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan.

Osrednji nacionalni lutkovni festival prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU) in v zadnjih letih LGM.

Predstave tekmovalnega programa

Bela kamela, avtorica: Nika Bezeljak. Režija: Nika Bezeljak. Likovna podoba: Enej Gala. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Besede iz hiše Karlstein, avtorica: Berta Bojetu - Boeta. Režija in likovna podoba: Silvan Omerzu. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Umetniško društvo Konj.

Kako zorijo ježevci, avtor: Peter Svetina. Režija: Bojan Labovič. Likovna podoba: Damijan Stepančič. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Martin Krpan, avtor: Fran Levstik: divja lutkovna prigoda. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Špela Trobec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Nekje drugje, avtorji: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik: animirana pripoved s kredno risbo. Režija: Tin Grabnar. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Nepozabek (Nezaboravak), avtorja: Peter Kus, Urša Adamič. Režija: Peter Kus, likovna podoba: Natan Esku. Koprodukcija: Zavod Kuskus, Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek.

Posvetitev pomladi, Igor Stravinski: lutkovni balet. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana. Režija in koreografija: Matjaž Farič. Likovna podoba: Barbara Stupica.

Snežna kraljica, po motivih H. C. Andersena: zvočna pravljica. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Darka Erdelji. Glasba: Peter Kus. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.

Škrt škrt kra čof!, avtorica: Kitty Crowther: lutkovna predstava. Režija: Ivana Djilas. Likovna podoba: Barbara Stupica. Glasba: Blaž Celarec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Vražji triptih (Seansa Bulgakov): intermedialni omnibus. Režija: Matija Solce. Likovna podoba: Matija Solce, Tomaš Žižka. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.

Misterij sove, avtor: Franz Pocci, Celia Houdart. Režija: Renaud Herbin. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Ljubljana in TJP – Centre Dramatique National D'Alsace, Strasbourg.