Ballet de Lorraine pred vsakim nastopom kupi določeno število balonov neposredno od fundacije Andyja Warhola, ki po koncu prireditve zahteva dokaze o uničenju srebrnih balonov, uporabljenih v predstavi.

Za delo Deževni gozd je Cunninghamu Andy Warhol dovolil uporabo svoje instalacije Srebrni oblaki ‒ več s helijem napolnjenih prosto lebdečih blazin iz aluminijaste folije. Foto: Laurent Philippe
Za delo Deževni gozd je Cunninghamu Andy Warhol dovolil uporabo svoje instalacije Srebrni oblaki ‒ več s helijem napolnjenih prosto lebdečih blazin iz aluminijaste folije. Foto: Laurent Philippe

Baletni večer se bo odvil v sklopu prvega projekta abonmaja Veličastnih 7, ki je posvečen stoti obletnici rojstva enega največjih plesnih ustvarjalcev 20. stoletja, ki je premikal meje razumevanja, dojemanja in ustvarjanja plesa.

V Cankarjevem domu je gostoval decembra leta 1995 in takrat star že 76 let na odru Gallusove dvorane tudi nastopil. Predstava Dogodek je bila osrednja v plesni sezoni. Sicer je koreografiral več kot 150 del in oblikoval gib za vsaj 800 predstav.

Merce Cunningham je monument. Je neomajen postulat sodobnega plesa.

.

Lorenski ansambel (CCN ‒ Ballet de Lorraine) bo nocoj ponudil vpogled v umetnikovo ustvarjanje še z uprizoritvama del Zvočni ples in Za štiri stene.

Merce Cunningham je koreografiral več kot 150 del in oblikoval gib za vsaj 800 predstav. Foto: Laurent Philippe
Merce Cunningham je koreografiral več kot 150 del in oblikoval gib za vsaj 800 predstav. Foto: Laurent Philippe

Zvočni ples je eno najbolj priljubljenih umetnikovih del. Ustvaril ga je leta 1973, silovita stvaritev glasbenika in skladatelja Davida Tudorja pa prispeva idealno energično spremljavo hitremu tempu Cunninghamove koreografije, je v spremnem besedilu zapisal publicist na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar.

Mladost, prepolna nasprotujočih si čustev
Projekt Za štiri stene je Cunninghamovo besedilo in koreografijo spajal z glasbo za klavir Johna Cagea. Po premieri in edini izvedbi leta 1944 je bilo delo izgubljeno in pozabljeno, vendar so ga pozneje našli med Cageevimi rokopisi. Sveža koreografija Za štiri stene ni obnovitev izgubljenega izvirnika, temveč stanje, ki odseva umetnikov odtis tako v lastni kot tudi človeški zgodovini, piše Vevar. "Glasba ter kar je znanega o koreografiji in uprizoritvi, sodita med zametke umetniškega partnerstva tandema Cage/Cunningham. Tu se srečamo z njuno mladostjo, prepolno introspektivnih in nasprotujočih se čustev."

Za uvod v plesni večer CCN – Ballet de Lorraine: Histoires sans Histoires(s) ‒ Stoletje Mercea Cunninghama bo poskrbel Rok Vevar, ki bo obiskovalcem tudi s pomočjo fotografskega in filmskega gradiva približal svet velikana plesne ustvarjalnosti. V pogovoru bosta sodelovala tudi koreografa Peter Jacobsson in Thomas Caley.

Znamenita skupina Ballet de Lorraine v gosteh