V Gledališču Celje bo zvečer premierno zaživela postavitev drame Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme v režiji Maše Pelko. Predstava, katere premiera je bila sprva napovedana za pomlad 2020, v ospredje postavlja vprašanje oblasti zla v življenju posameznika.

Tragičnost življenja kmetov ni posledica prirojenega zla, ugotavlja Tolstoj, temveč »oblasti teme«, ki prežema njihova življenja od rojstva do smrti.

Drama s polnim naslovom Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti je pretresljiva upodobitev revščine in neizobraženosti ruskega kmeta ter strašljiva in pretresljiva slika ruske družbe konca 19. stoletja, ki pa je, kot so na nedavni novinarski konferenci povedali ustvarjalci predstave, zelo sodobna.

Pod dramaturgijo se podpisujeta Tatjana Doma in Rok Andres. Po njegovih besedah je drama, ki jo je Tolstoj napisal leta 1886, ena njegovih najboljših. Do leta 1902 je bila v Rusiji prepovedana, a je do takrat kljub temu doživela številne neuradne uprizoritve. Za prvo uradno postavitev in njeno nadaljnjo prepoznavnost je poskrbel režiser Konstantin Sergejevič Stanislavski, ki je v predstavi tudi zaigral. Na slovenskih odrih so predstavo velikokrat uprizarjali pred drugo svetovno vojno, po njej pa le še dvakrat.

Čeprav je Tolstoj dramo pisal v času, ko je sam idealiziral kmečko prebivalstvo in okolje, pa to ni zgodba o kmečkem človeku pač pa o sleherniku, vpetemu v silnice družbe in svoje družine, je poudaril Andres. Za prevod drame - tretji slovenski doslej - je poskrbela Tatjana Stanič, ki je tudi sicer sodelovala pri snovanju predstave.

Dramo je na oder postavila režiserka mlajše generacije Maša Pelko, za katero je to prav tako prvo delovanje s celjskim gledališčem. Kot je poudarila, je bilo eno od vprašanj, ki so se ustvarjalcem zastavljala, aktualizacija več kot 100 let starega teksta. Ta se jim je ponudila kar v realnosti, ko se zdi, da smo se po koronskem času znašli v času t.i. normalizacije nasilja, je menila. Prav to stanje odslikavajo Tolstojevi dramski liki, ki se na različne stiske ne znajo odzvati drugače kot z nasiljem in brutalnostjo. To se spremeni v zlo, ki ga ni mogoče več obvladati.

V predstavi igrajo Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Eva Stražar, Nika Vidic, k. g., Lovro Zafred, Aljoša Koltak, Barbara Medvešček, Maša Grošelj in Urban Kuntarič. Zafred je dejal, da je bil študij ob preučevanju likov vedno bolj strašljiv, Barbara Medvešček je povedala, da se je morala soočiti z najbolj temno vlogo, kar jih je kadarkoli igrala, Lučka Počkaj pa je proces opisala kot "soočanje z blatom, tudi svojim". Sama uprizarja žensko, ki izvrši dvojni umor in se, podobno kot drugi čustveni analfabeti, pri tem posluži najhujših sredstev. Opozorila je še na tanko mejo med žrtvijo in rabljem ter na prehajanje iz ene vloge v drugo.

Za glasbo predstave je poskrbela Mateja Starič, ki se je odločila za "popolno redukcijo glasbe". Zato predstavo spremljajo le bobni, na katere igra Vid Drašler. Ob tem je Mateja Starič spomnila, da boben ni niti melodičen niti harmoničen instrument.

Scenograf je bil Dorian Šilec Petek, kostumografka Tina Bonča. Tako scena kot kostumi predstavljajo rusko dušo, obenem pa naslavljajo tudi sodobnost, je še povedal Golob.